Dr. Miro Cerar

»Žica ni povzročila nobenega problema, bila je rešitev. Je pa res, priznam, skrajno nesimpatična, bolelo me je, da smo se morali zanjo odločiti, in jo bomo odstranili takoj, ko bo mogoče. Za zdaj to še ni možno.«

Popolnoma jasno je, da je čas, v katerem vlada Miro Cerar, težak. Migrantska kriza je velik izziv, za Evropo, za Slovenijo. Vlada Mira Cerarja pri obravnavi beguncev vseskozi niha, govori o človekovih pravicah, a zaostruje azilno zakonodajo, poudarja človečnost, a postavlja žico. Sedaj so se, povsem pričakovano, v Sloveniji pojavili še ksenofobija, strah, sovražnost. Miro Cerar se je odzval, obsodil skrajne politike, skrajna stališča. Pohvalno, vendar se ni spremenil. Ko govori o beguncih, v isti sapi omenja varnost. Ko govori o človečnosti, hkrati razmišlja o absorpcijskih sposobnosti Slovenije. Ko smo mu v intervjuju očitali, da je poskušal prekomerno zaostriti azilno zakonodajo, in dodali, da to pač ni evropsko, nas je popravil. Tako počne vsa Evropa, omejevalni ukrepi so evropski. Morda so res, a takšna politika ni politika Evrope, kakršne bi si želeli.

Gospod predsednik, pred dnevi ste se ostro odzvali, ko ste govorili o zavračanju otrok v Kranju. Zakaj, kaj vas je prizadelo?

Želel sem neposredno izraziti svoja čustva, zabolelo me je, ko sem videl, da so se Slovenci začeli odzivati na ta način. Omenil sem zavračanje otrok, a v mislih sem imel tudi ženske, matere, tiste posameznike, ki so zaradi vojn in bega pred njimi travmatizirani, ljudi, ki resnično potrebujejo pomoč sočloveka. Slovenci smo zelo solidaren narod, v srcu smo dobri, velikokrat smo v zgodovini pomagali, zbirali smo sredstva, denar, tudi za tujce, ne le zase. Zato ne smemo dovoliti, da prevladajo politični akterji, ki želijo migrantsko krizo zlorabiti za pridobivanje političnih točk, za razdor. Slovenija ne sme biti takšna.

Omenili ste politične stranke, skupine. Kdo so to?

V mislih imam tiste politične akterje, ki prek internetnih in drugih virov komuniciranja spodbujajo k raznim hujskaškim zborom in se jih potem udeležijo. Gre predvsem za nekatere poslance SDS in NSi. Med ljudi se želi zasejati strah pred begunci, za katere pa moramo poskrbeti. K temu nas ne zavezujejo samo mednarodne konvencije, pač pa tudi humanitarni čut. Dokler bom vodil to vlado, bo njeno temeljno pravilo, da spoštujemo pravo in da si hkrati prizadevamo, da Slovenija ostane to, kar je bila. Torej človečna država.

Ali v Sloveniji obstajajo skrajne skupine s skrajnimi idejami?

Zagotovo obstajajo, poznamo jih, policija jih spremlja, nanje opozarja stroka, nekateri novinarji. A kar me skrbi, ni samo njihovo delovanje, četudi je to nesprejemljivo, tako kot tudi njihove ideje, skrbi me, ko se neka parlamentarna stranka ali več njih spusti v hujskanje, spodbujanje sovražnega govora, spodbujanje sovražnih dejanj zoper tujce. Vse to počnejo brez realne podlage. Vsa dejstva kažejo, da vlada že od septembra obvladuje migrantski tok, večina prebivalcev ga še ni občutila. Ne samo, da smo v tem pogledu vseskozi humanitarni, ampak smo skrbeli in poskrbeli za varnost. Doslej ni bilo zabeleženega nobenega resnejšega varnostnega incidenta, še posebej ne med migranti in našimi ljudmi. Bilo je nekaj manjših incidentov med migranti samimi, a gre za množico, ki je bila na dolgi poti, ki je utrujena in napeta zaradi negotovosti.

Kar je logično, skoraj pol milijona ljudi je prešlo Slovenijo. Že na običajni gasilski veselici je več incidentov.

Točno tako in zato zelo odločno zavračam ksenofobijo, umetno ustvarjanje strahu. Veste, kaj temu sledi? Ustvarjanje razdora. Ti politiki, ki na takšen način zbirajo politične točke, bi radi v Sloveniji ustvarili vtis, da živimo v kriznih razmerah. Kar ni res. Država deluje normalno, ustvarjanje vzdušja strahu je nepotrebno, škodljivo, vsi ti občutki se lahko hitro prelevijo v sovražna dejanja.

Opazil sem svojevrstni paradoks, SDS, politična stranka, ki jo omenjate, poziva k dialogu, ponuja roko, vendar nikoli ni zadovoljna. Hkrati pa tudi vi sami, vaša vlada počasi uresničuje njihov politični program, postavlja se žičnata ograja, zaostruje se azilna zakonodaja. Želji populističnih voditeljev na desnici ne moreš nikoli ustreči, bolj se postaviš na stran Janeza Janše, bolj radikalno desno bo šel.

Naj bom povsem jasen, naša vlada in stranka SMC nikakor ne uresničujeta politike SDS. Poslušajte njihove poslance, oni bi popolnoma ogradili Slovenijo, popolnoma bi jo zaprli za dostop beguncev. To ne sme biti politika naše države, in kot predsednik vlade bom storil vse, da zavarujemo ustavne vrednote, da Slovenija ostane znotraj schengenskega sistema, da zavarujemo varnost države in ljudi, a da hkrati ne zaidemo v skrajnosti. Država je lahko uspešna, le če je odprta, če sodeluje v mednarodnem prostoru, gospodarsko, kulturno, politično. Po drugi strani pa sem kritičen tudi do tistih politikov, ki bi jih lahko na neki lestvici uvrstil med skrajno levico, ki v času migracij ne prepoznavajo nobene nevarnosti.

Odločno zavračam ksenofobijo, umetno ustvarjanje strahu. Veste, kaj temu sledi? Sledi ustvarjanje razdora. Ti politiki, ki na takšen način zbirajo politične točke, bi radi v Sloveniji ustvarili vtis, da živimo v kriznih razmerah.

Kakšnih nevarnosti?

Če bi meje popolnoma odprli, bi nastal kaos. Migrantov je preveč. Spomnite se, kaj se je dogajalo jeseni, bili so dnevi, ko je v Slovenijo prišlo 12, 13 tisoč ljudi. Ob takšni množici je preprosto nemogoče humanitarno obravnavati vse begunce, zmanjkalo bi oblačil, hrane, namestitev, vse skupaj bi se sprevrglo v situacijo, kakršna je danes žal v Grčiji. Zato iščemo srednjo pot, krmarimo med humanitarnostjo in evropsko solidarnostjo na eni strani, na drugi pa skrbimo za varnost in interese naših prebivalcev.

Animated GIF - Find & Share on GIPHY

Zakaj je bilo treba postaviti žičnato ograjo?

Nismo je postavili tako, kot bi jo postavila SDS, kot jo je postavil madžarski premier Viktor Orban, preventivno, neprodušno, po vsej meji. To bi bilo neprimerno. Razloga za postavitev ograje sta bila dva. Prvi je bil sporočilo. Slovenija je vsem državam na balkanski poti dala jasen signal, da kot schengenska članica preprečuje pretiran dotok iregularnih migracij. Sporočili smo, da smo odgovorni, do Evrope, do Slovenije, do naših ljudi, sporočili smo, da je Slovenija urejena država, da bomo sprejeli begunce, vendar po vnaprej določenih pravilih, samo na vstopnih točkah.

Kakšen pa je bil drugi razlog?

Varnostni. Ograjo smo začeli postavljati v času, ko je bil migracijski tok zelo velik, na hrvaški strani pa so se do Slovenije obnašali nekorektno. Nenapovedano, ponoči, so čez polja in reke spuščali ljudi. Spomnite se helikopterskega nočnega posnetka, ki smo ga javno prikazali, kjer je bilo dobro vidno, kako tisoče migrantov nehumano pošiljajo v noč. To so bili prezebli, lačni ljudje, ki so prišli v Slovenijo razpršeno, niso vedeli, kje so, kam naj gredo. To je ogrožalo njih, ogrožalo je tudi naše ljudi. Zato smo se odločili za ograjo. Postavili smo jo na hitro, kot sporočilo, kot obliko usmerjevanja begunskih tokov. Z njo smo prisilili Hrvaško, da je usmerjala tok beguncev na organizirane vstopne točke. Od takrat nočnih, nenapovedanih prehodov ni več. Vsem državljanom pa zagotavljam, da smo povsod, kjer smo postavili varovalno ograjo, to naredili na podlagi preverjenih obveščevalnih podatkov.

Kaj to pomeni? Morebiti zadržano, s stisnjenimi zobmi razumem, da je bil element postavljanja ograje strateško sporočilo Hrvaški, EU, domači politiki, a zato bi bilo dovolj nekaj kilometrov ob mejnih prehodih, kot so naredili Avstrijci, ne pa 150 kilometrov. Gre za odločno »varnostno pretiravanje«.

Ko sem bil jeseni na nekem mednarodnem srečanju v tujini, me je urgentno poklicala ministrica za notranje zadeve, da hrvaška stran prevaža veliko število beguncev v konvoju avtobusov proti Beli krajini. Takrat sem pristopil k tedanjemu premieru Hrvaške, bil je na tem srečanju, in mu jasno povedal, da je to nesprejemljivo. Avtobusni konvoj je bil potem ustavljen. Ko smo se pogovarjali s predstavniki hrvaških oblasti, so mi večkrat dejali, da bodo samo prevažali migrante, niso jih zanimale mednarodne zaveze, konvencije, in da jih bodo morda prepeljali do Ilirske Bistrice ali pa v Istro. Spomnite se, kako so v nekem obdobju Italijani poslali na svojo mejo tudi vojsko. Vse te stvari morate upoštevati, ko razmišljate o ograji in njenem poteku. Zdaj sicer žičnato ograjo postopno nadomeščamo s panelno, je malo dražja, a bolj humana do ljudi in do živali.

Ko govorite o dimenzijah postavljanja ograj, pozabljate še na eno, zelo pomembno. Ograja je legitimirala vse tiste, ki v beguncih vidijo grožnjo. Dokler vlada ni postavila ograje, je v Sloveniji prevladoval humanitarni pogled, potem je prišlo do preobrata. Stranka modernega centra je kilometre daleč od humanitarizma.

Ni prav, da se tako izrazito tendenciozno ignorirajo dejstva. Ograja ni omejila dostopa beguncev, le usmerila ga je. V zadnjih mesecih smo dograjevali azilne centre, beguncem smo pomagali, kar so potrdile mednarodne humanitarne organizacije. Ograja je zgolj tehnično sredstvo, ljudje pa so bili v Sloveniji nahranjeni, dobili so oblačila, bili so na toplem. Teza, da Slovenija ni humanitarna, je žaljiva, ne samo do vlade, ampak do množice ljudi, ki požrtvovalno z garaškim delom skrbi za migrante. Skoraj pol milijona migrantov smo skozi Slovenijo pripeljali na humanitaren način. Žica ni povzročila nobenega problema, bila je rešitev. Je pa res, priznam, skrajno nesimpatična, bolelo me je, da smo se morali zanjo odločiti, in jo bomo odstranili takoj, ko bo mogoče. Za zdaj to še ni možno. Pred nami je nova humanitarna dilema, koliko ljudi lahko še sprejeme okolje, da zanje ustrezno poskrbi.

Vsi si želimo konsenza, a nekatere stranke med ljudi pošiljajo poslance in aktiviste z nedostojnimi transparenti, s hujskaškimi gesli. S takšnimi ljudmi ne morem najti konsenza.

Vaš mandat sta na mednarodni ravni oblikovali dve veliki temi, najprej spopad z Grčijo, potem reševanje migracijske krize. Ob prvi ste se skupaj s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem nekompromisno postavili na stran Angele Merkel. Kako pa jo vidite danes? Recimo njeno izjavo, da Evropa ne sme zapirati meja. Se strinjate z njo?

Nista bili samo ti dve temi, bila je še ukrajinska kriza, ukvarjali smo se z Veliko Britanijo, njenim pogledom na prihodnost EU, sestali smo se z afriškimi državniki, bilo je naporno leto. Pri vprašanju Grčije smo se na koncu vseeno pravilno odločili za solidarnost, na srečo je popustila tudi v začetku nekooperativna grška vlada Aleksisa Ciprasa. Takrat se nismo postavili na stran Nemčije, kot pravite, pač pa na stran vseh držav, ki so želele Grčiji pomagati. Pri begunski krizi pa je nemška vloga vedno bolj vprašljiva. Nemčija pošilja dvojne signale, govori o tem, da izvaja politiko odprtih vrat, to ponavlja tudi Angela Merkel. Na drugi strani pa ista Nemčija oži prehod čez svojo mejo, kar je zelo prizadelo Avstrijo. Gre za dvojna merila, na eni strani govoriš o dobrodošlici, na drugi strani vračaš ljudi.

Vendar je treba odkrito priznati in čestitati Angeli Merkel, da je zaradi njene politike milijon ljudi ubežalo vojni in vojnim grozotam. Nemčija je, če pogledamo širšo sliko, v veliki meri pomagala ljudem, ki so bili potrebni pomoči.

Vse skupaj je res večplastno. Osebno cenim humanitarno držo gospe Merklove, a v svoji izjavi, s katero je povzročila velik plaz migrantov, ni bila dovolj natančna. Hkrati se ne morem v celoti strinjati, da vsi migranti prihajajo na boljše, tisti iz Sirije, z vojnih območij gotovo, ampak vprašajte se, ali je za vse res bolje tam, kjer gorijo azilni domovi, kjer raste ksenofobija, kjer so tujci družbeno izločeni in prava integracija ni možna. Celotne migracije ne zajemajo le vojnih beguncev, v tem toku so tudi ekonomski migranti, med njimi je zelo verjetno tudi kar nekaj varnostno vprašljivih posameznikov. Hkrati moramo vedeti, da v Afriki čaka na desetine milijonov posameznikov, ki bi radi prišli v Evropo. Na Bližnjem vzhodu pa jih je na sto tisoče …

… to je normalno, tam države ne obstajajo več, gre za razrušene družbe, nevzdržno stanje, za katero je sokriv tudi Zahod.

Tomo Križnar je rekel, in ima prav, da ni rešitev, da vsi ti ljudje pridejo v Evropo. Tem ljudem je treba pomagati v njihovem, domačem okolju ali vsaj čim bližje njemu. Treba je ustaviti vojno v Siriji in drugod, ti ljudje morajo, večina si to tudi želi, ostati v svojih okoljih, kjer bi bilo mogoče spodobno življenje. To je tudi njihovo kulturno okolje, Evrope ne razumejo. Sami vidite, kaj se je zgodilo v Kölnu. Tako kot Evropejci težko sprejemamo njihovo kulturo, tako tudi oni težje sprejemajo našo …

Čakajte, ne smemo posploševati, v Kölnu so se zgodila kriminalna dejanja. Neposredno to z migracijami in ljudmi, ki prehajajo Slovenijo, ni povezano.

Naj vas opozorim, tako pravijo tudi sociologi in antropologi, da v nekaterih afriških plemenskih okoljih v odnosu moški-ženska dejanj, kot so se zgodila v Kölnu, ne štejejo za absolutno nesprejemljiva.

Gre za posamične primere, ekscese, ki so se zgodili v novoletni množici. Vsega skupaj nikakor ne smemo posploševati na celotno skupino ljudi. Evropski pravni red tovrstna dejanja sankcionira. Kraje in posilstva so recimo tudi v Maroku kazniva dejanja, so pa res, podobno je žal še ponekod tudi v Evropi, velikokrat tabu.

Gre za kulturni trk. Absolutno je treba migrantom pomagati, a proces vključevanja v drugačno kulturo in družbo je naporen, dolgotrajen. Ko sprejemamo migrante, moramo imeti to pred očmi, ljudi ne bi smeli potiskati na rob družbe. Zato je recimo zelo pomembno, kaj se bo zgodilo s Turčijo. Sam nisem prepričan, da bomo zares kmalu našli skupni dogovor.

Zakaj ne? Angela Merkel je ravno te dni govorila o tem, da ne moremo od Turčije pričakovati, da bo razumela Evropo, ko ta zapira meje, medtem pa pred njenimi mejami čaka 700.000 novih beguncev. Zaupajmo Turčiji, je dejala, pred prihajajočim evropskim vrhom. Vi ste skeptični.

Angela Merkel je optimist, to cenim, upam, da je njen optimizem realen. V ponedeljek imamo sestanek v Bruslju, upam, da bomo našli konsenz. Zakaj? Zato da bi beguncem iz Sirije in drugih bližnjevzhodnih držav pomagali bližje njihovemu domu. V Turčiji, v okoliških državah naj se zagotovijo delovna mesta, zgradijo šole, zagotovijo spodobne bivalne razmere. Po drugi strani pa seveda Evropa ne more biti popolnoma zaprta za migracije, tudi Slovenija ne.

Zakaj se vam zdi modro, da je EU postavila mejo v Makedoniji? Saj je Grčija del EU. Ne moremo pustiti, da se že tako obubožana država sesede pod težo beguncev.

Moja mednarodna iniciativa na prvem mestu govori o pomoči Grčiji. Ravno na njenih mejah bi morala EU vzpostaviti učinkovit nadzor. A morate vedeti, da Grčija evropske pomoči ni želela sprejemati, številni so ji ponujali policijsko osebje, tehnično pomoč, pa so odklanjali, hkrati pa sami niso naredili dovolj, da bi zajezili tok migracij. Sam še vedno trdim, pomagajmo Grčiji, po drugi strani pa naj se na drugi liniji vzpostavi učinkovit kontrolni mehanizem v Makedoniji. Zakaj? Z odločno makedonsko intervencijo bi tako tistim, ki v Evropo polagajo lažne upe, kot tudi tihotapcem, ki te ljudi brezsramno izkoriščajo, sporočili, da v Evropi ni neskončnih kapacitet. Še nekaj je zelo pomembno, če bi mejo po vzoru Avstrije zapirala Slovenija, pa Hrvaška, pa Srbija, bi prišlo do napetosti, do novega konflikta med državami zahodnega Balkana. Tega si nihče ne želi.

Kako ocenjujete držo držav višegrajske skupine, ki zavrača migrante? Skupaj z Orbanom ste imeli sejo vlade, zahvalili ste se mu za nesebično pomoč v času pribežniške krize, ampak Orban je politik, ki zaničljivo govori o drugih kulturah.

Res je, zahvalil sem se mu, ker nam pomagajo v obliki policijskih sil in opreme, tudi na druge načine. Če si spodoben človek, se zahvališ vsem, ki ti pomagajo. In Madžarska ni edina, ki nam pomaga, pomagajo nam tudi druge članice EU. Srečanje s kolegom Orbanom in njegovo vlado je imelo neki drugi namen. Ni šlo zavezništvo proti migracijam, nasprotno, kolegu Orbanu sem pojasnil, da je njegov solistični nastop glede migracij nesprejemljiv. Zdaj ko je prišlo med Hrvaško in Madžarsko do trenj, so se odprle nove strateške priložnosti. Madžarska se zanima za Luko Koper, lahko se transportno, energetsko intenzivneje povežemo. Novo sodelovanje z Madžarsko je v interesu naših državljanov, v interesu naše manjšine na Madžarskem. A vse to ne pomeni, da se strinjam z vsemi Orbanovimi stališči. Velikokrat je preradikalen, zanemarja nekatere standarde varovanja človekovih pravic, je premalo solidaren.

Italijanski premier Matteo Renzi je dejal, pri čemer je imel v mislih višegrajsko četverico, v kateri so poleg Madžarske še Poljska, Slovaška in Češka, da »solidarnosti ne more biti samo takrat, ko gre za evropska sredstva«. Bi bilo prav, da bi Evropa odrekla kohezijsko pomoč tistim državam, ki ne želijo vseevropske rešitve?

Če solidarnosti ne bo, se bo Evropa razgradila. Slovenija je povezovalni člen med vsemi temi dejavniki, poskušamo biti most med višegrajsko skupino in preostalimi državami Evrope. Hkrati je Sloveniji tokrat resnično uspelo izkoristiti pozicijo in zgodovinsko vlogo, tako da je EU povezala z državami zahodnega Balkana. Ne želim le braniti višegrajcev, sem kritičen, ker odrekajo solidarnost begunski problematiki, ker zavračajo preselitev beguncev, sem kritičen do skrajnih izjav in ukrepov nekaterih politikov, a morate razumeti, da imajo tudi oni veliko tujcev iz Ukrajine in od drugod, ki pa niso razumljeni kot begunci z Bližnjega vzhoda in severne Afrike.

Avstrija je doslej sprejela okoli 90 tisoč migrantov, njeno zapiranje meje je treba razumeti tudi v tem kontekstu. Po analogiji bi jih morala Slovenija od 15 do 20 tisoč. Bi jih sprejeli toliko? Za zdaj migrantov razen nekaj sto prosilcev za azil v Sloveniji pravzaprav ni.

Slovenija je že privolila v princip preselitve. Zavezali smo se, da bomo sprejeli določeno število migrantov iz drugih članic unije.

Gre za majhno število, slabih tisoč ljudi. Ta vseevropski mehanizem še ne deluje.

Dogovor je bil sklenjen in se ga bomo držali. Hkrati se zavedam, da ti ljudje ne bodo edini. A o sprejemanju ljudi bomo začeli razmišljati šele takrat, ko ne bomo več tranzitno obremenjeni. Vsak dan oskrbimo tisoče ljudi in trenutno velikega števila dodatno ne moremo sprejeti.

Če smo lahko v devetdesetih letih pomagali več deset tisoč ljudem, ki so k nam pribežali zaradi vojn v soseščini, smo sposobni pomagati tudi danes.

Gospod predsednik, v neki bližnji prihodnosti temu ne bomo ubežali. Če govorite o evropski solidarnosti, potem bi morala Slovenija pomagati tako, da bi se k nam preselilo nekaj tisoč ali celo deset in še več tisoč migrantov. Portugalski premier Antonio Costa je recimo v Grčijo poslal kar pismo, kjer je Atenam predlagal, da prevzamejo pet tisoč ljudi, ki so pridobili status mednarodne zaščite.

Se strinjam, zanesljivo lahko v prihodnosti tudi v Sloveniji govorimo o nekaj tisoč ljudeh. Slovenija toliko posameznikov gotovo zmore uspešno integrirati. Humanitarnost pomeni tudi sprejemanje ljudi v Slovenijo. Do tega pa moramo priti postopno.

Razburjeni ljudje trdijo, da ničesar ne vedo, da nimajo pravih informacij.

To trdijo zato, ker ne gledajo ali poslušajo poročil in sporočil vlade, in zato, ker jim nekateri skušajo dopovedati, da vlada nekaj skriva, a samo spomnite se dnevnih novinarskih konferenc ali pa mojih javnih izjav, sej parlamenta, pogovorov na terenu, dogovorov z evropskimi politiki. Informacij in jasnih sporočil je ogromno, le prisluhniti jim je treba.

Za pomiritev (in samo tu in nikjer drugje se lahko strinjam z Borutom Pahorjem, predsednikom, ki noče jasno obsoditi nestrpnosti, pač pa politično kalkulira) bi bil potreben vseobči politični, družbeni konsenz, dogovor vseh politikov.

Vsi si želimo konsenza, a nekatere stranke med ljudi pošiljajo poslance in aktiviste z nedostojnimi transparenti, s hujskaškimi gesli. S takšnimi ljudmi ne morem najti konsenza. Ti ljudje bi radi Slovenijo pripeljali v krizo, želijo rušiti politično stabilnost v času, ko smo postali kredibilen mednarodni dejavnik, ko smo stabilizirali finance in gospodarstvo, ko se izboljšujejo mnogi socialni parametri. In potem se pojavi nekdo, ki želi to rušiti. S takim politikom se je težko pogovarjati o konsenzu.

Zakaj?

Ko smo sprejemali ustavni zakon o fiskalnem pravilu, je ravno SDS, četudi je sama inicirala ustavno spremembo, glasovala proti. Ni podprla rešitve, kljub temu da so jo podprle evropske institucije. Naj vam dam še en primer sodelovanja in iskanja konsenza. Večkrat sem sklical svet za nacionalno varnost, tudi zato, ker tam sedi predstavnik opozicije. Janez Janša se je na začetku teh sej udeleževal, potem pa nič več, nanje pošilja svoje namestnike. Ponujamo roko, a je nekdo ne sprejeme. Vlada bo ostala odprta, vendar ne bom dovoli, da bi se v Sloveniji razplamtelo sovraštvo, nestrpnost. Tega Slovenci sebi in svojim otrokom ne smemo dovoliti. Če smo lahko v devetdesetih letih pomagali več deset tisoč ljudem, ki so k nam pribežali zaradi vojn v soseščini, smo sposobni pomagati tudi danes. Seveda pa moramo humanitarnost zagotavljati na varen način in v okviru svojih zmožnosti.

Točno ta vaša izjava dobro opisuje delo vlade. Vlada in tudi vi kot premier nihata med nenavadnimi, ekstremnimi izjavami, kot je bila tista izpred nekaj mesecev, da bo Slovenija sprejela le nekaj deset migrantov, in izjavo, ko ste se v primeru dijaškega doma postavili na stran človekovih pravic. Naj bom konkreten, kako je sploh možno, da se je kot koalicijski predlog v parlament prebila novela azilne zakonodaje, ki praktično onemogoča podeljevanje azila? Ta pobuda je bila neevropska.

Sam bi raje rekel omejevalna. Omejevalne ukrepe sprejemajo Danska, Švedska, Nemčija, Avstrija, Francija. Izvorni predlog je bil napisan tudi v tem duhu. A to ni duh, ki ga bomo na koncu uveljavili. Res je, vedno nihaš, ko iščeš pravo mero, toda ta vlada ne bo šla v skrajnosti. Na koncu državni zbor tudi ne bo sprejel zakona, ki bi bil v nasprotju z ustavo in mednarodnimi konvencijami. A razumite tudi politično plat, Slovenija mora biti omejevalna, ne moremo vabiti vseh ljudi.

Čakajte, po izvornem predlogu nihče ne bi mogel dobiti azila, saj bi k nam prišel iz drugih članic EU. Po izvornem postopku bi prosilce poslali iz Slovenije, preden bi potekel rok za pritožbo na neuspelo prošnjo. To ni omejevanje, to je nečloveška zapora.

To je bil delovni predlog in strinjam se, da je v postopku sprejemanja prišlo do nekaterih zamisli, ki so bile vprašljive. Šlo je za politično dinamiko. Tega jim ne zamerim, bi pa bilo narobe, če bi na koncu obveljalo karkoli protipravnega. Razmišljanje o nihalu je dobra prispodoba. Naša smer je zelo jasna. Glede migracij je to humanitarnost, solidarnost znotraj EU, upoštevanje integracijskih sposobnosti in varnost državljanov. Te štiri stvari so od začetka krize enako pomembne, le retorični poudarki se menjajo. Na začetku je bila izpostavljena humanitarnost, zdaj varnost. Še posebej po kölnskih dogodkih so ljudje prestrašeni …

… ustavim vas pri strahu. Ne gre bolj za sovraštvo?

V vsakem izmed nas se skriva marsikaj. Kadar so ljudje negotovi, skrite stvari udarijo na plan. Na preizkušnji je naš vrednostni sistem. Zato tudi prek tega intervjuja pozivam ljudi, bodimo takšni, kot znamo biti, pomagajmo ljudem v stiski, pomagajmo pa tudi našim državnim organom, institucijam, da skrbijo za našo varnost in normalno opravljajo svoje delo.

Ravno včeraj je SDS začela govoriti o velikem vseslovenskem domoljubnem zboru. So takšni zbori legitimni?

Demonstracije, stavke, javna zbiranje – vse to so legitimne demokratične akcije, če so speljane na legalen način, in kar je še pomembneje, če njihova kritika, ki je sicer pričakovana in pomembna, ne preide v ščuvanje, ksenofobijo, v vse tisto, kar je proti ustavnim načelom in vrednotam. Ko pa se to pojavi, je to absolutno nedopustno, ne zato, ker je to nespodobno za družbo in za ljudi, ampak zato, ker je zelo nevarno. Ne smejo prevladati tisti, ki zavajajo ljudi z neresnicami in strašenjem, ki ignorirajo realna dejstva, ki manipulirajo. Neresnicam in ščuvanju lahko sledijo sovražna dejanja.

Bo migrantska kriza zrušila ali obnovila Evropsko unijo?

Če EU s skupnimi močmi ne bo kos migrantski krizi, bo razpadla. Alternativa EU pa je slaba. Brez Evrope bo manj demokracije, manj človekovih pravic, manj socialne države, manj solidarnosti. Migracije nas bodo ali okrepile ali razgradile. Propad EU je scenarij, ki ga ne želim doživeti, kajti to bi med drugim ogrozilo tudi mir v Evropi. V vsakem primeru pa bo, naj poudarim, naša vlada, ki podpira obstoj in vrednote EU, ob tem vedno skrbela za interese Slovenije.

 Animated GIF - Find & Share on GIPHY