11. 3. 2016 | Mladina 10 | Kultura
O mitu in resničnosti
Bi bila lahko zastava na Luni jugoslovanska?
Filmski plakat za dokumentarno dramo o jugoslovanskem vesoljskem programu
Ste že slišali zgodbo o jugoslovanskem vesoljskem programu, ki ga je Tito prodal Kennedyju? Če niste, se najbrž sprašujete, kako ste lahko spregledali tako pomemben del zgodovine.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Kultura
Filmski plakat za dokumentarno dramo o jugoslovanskem vesoljskem programu
Ste že slišali zgodbo o jugoslovanskem vesoljskem programu, ki ga je Tito prodal Kennedyju? Če niste, se najbrž sprašujete, kako ste lahko spregledali tako pomemben del zgodovine.
Houston, imamo problem! je slovenska dokumentarna drama, v kateri se prepletata resničnost in domišljija. Prvi videonapovednik se je na portalu YouTube sicer pojavil že januarja 2012, zdaj pa je film, ki je hkrati tudi prva regijska produkcija televizijske hiše HBO na Balkanu, končan. Premierno bo prikazan v ZDA, in sicer že prihodnji mesec v New Yorku, na priznanem filmskem festivalu Tribeca, katerega ustanovitelj je ameriški igralec Robert De Niro. Pri nas si ga bomo lahko prvič ogledali 25. aprila v Ljubljani. Temu bosta sledili še premieri v Zagrebu in Beogradu, nato film maja prihaja v kinematografe na ozemlju celotne nekdanje Jugoslavije.
Režiser Žiga Virc pojasnjuje, da je bilo za priprave potrebnega veliko raziskovalnega dela, brskanja po arhivih, domačih in tistih v drugih državah nekdanje Jugoslavije in v ZDA: »Imeli smo 47 snemalnih dni v osmih državah, na treh celinah. Veliko časa je vzelo tudi financiranje filma, tako da je zdaj koprodukcija Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Češke in Katarja.«
Danes se res najbolje prodajajo teorije zarote, še posebej v ZDA. A če pogledamo politični in družbeni položaj pri nas, je opaziti, da je ta usmeritev močna tudi v Sloveniji. Virca so k pisanju scenarija spodbudili podatki, na katere je naletel leta 2011: »Nekateri podatki so ravno takrat, po 50 letih, postali javno dostopni, to so bili prav dokumenti od leta 1960 do 1965.«
Plod tega je film, poln političnih spletk in dramatičnih osebnih zgodb. Osrednja tema filma je intrigantna, zato je zanimiva tudi za širše, svetovno občinstvo, ne zgolj za ljubitelje teorij zarot, poudarja Virc. Igrani dokumentarec je sestavljen iz zgodovinskih dejstev, preverjenih podatkov, pa tudi različnih konstruktov, ugibanj, subjektivnih mnenj. Odločitev, kaj je res, je prepuščena gledalcem. »Časovna usklajenost ameriške finančne pomoči Jugoslaviji in Kennedyjeve napovedi, da gredo Američani na Luno, je zanimivo naključje, ki odpira prostor za različna ugibanja in teorije zarote. Zanimivo je tudi, da je bil Tito zadnji tuji državnik na obisku pri Kennedyju – v času tega obiska je bil na Tita izveden neuspel poskus atentata, le nekaj tednov kasneje pa je uspel atentat na Kennedyja. Res samo še eno naključje?« se sprašuje Virc in dodaja zanimivo dejstvo, da so bili nekateri jugoslovanski inženirji na visokih položajih v Nasi – Mike (Milojko) Vucelić in Danilo Bojić sta prejela celo ameriška odlikovanja.
To, da je Tito še vedno zelo živ v Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije, je dejstvo. Prav tako to, da je še vedno kamen spotike, priljubljena tarča, tema, ki razdvaja. Kaj pa Američani? Vedo, kdo je bil Tito? Virc odgovarja, da je film v ZDA zbudil veliko zanimanja, poleg Tita namreč v njem nastopa kar pet ameriških predsednikov (Kennedy, Johnson, Nixon, Carter in Clinton). Vanj so vključeni tudi še nikoli uporabljeni arhivski posnetki, ki so po režiserjevem mnenju na velikem platnu videti naravnost fascinantno – na primer Tito v kopalkah …
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.