Tiga: No Fantasy Required

2016, Counter

Prvi hedonist montrealske plesne scene Tiga je po sedmih letih končal tretji album, z njim pa nadaljuje svojo logiko plesnoelektronskega pisanja pesmi. V tem spajanju plesne intenzivnosti in (retro) pop senzibilnosti je preprosto tako dober, da mu ni treba izumljati novih zvijač. Z enovrstičnimi besedili zna, z nekaj poslušalske domišljije, povedati toliko kot ugasli LCD Soundsystem, hkrati pa z elegantnim plesnim groovom še vedno postavlja visok standard bolj pop(asto) razpoloženemu EDM-podmladku. Ker ne kompromitira svojih (podtalnih) »clubberskih« korenin, tudi novih skladb najbrž ne bomo videli na pop lestvicah. Je pa to le še eden od razlogov za to, da Tiga po dvajsetih letih še vedno sodi med najbolj zaželene remikserje in didžeje.