Šoping kot umetnost

Razstava, na kateri lahko vidimo ponarejeni kanadski kovanec za petdeset dolarjev, navodila za izogibanje napakam pri uporabi temnega spleta (t. i. darkneta), ki bi vodile do aretacije, tablete Kamagra, ki so indijska generična različica Viagre, komplet ključev za vlamljanje v avtomobile in hologramske zaščitne nalepke, ki običajno zagotavljajo, da izdelek še ni bil odprt, deluje kot zbirka kuriozitet, ob katerih se obiskovalec sprašuje, ali so zakonite ali ne. V resnici pomenijo delček portreta globalnega črnega trga, naslikanega s pomočjo naključnega nakupovalca po temnem spletu (izvorno poimenovanega random darknet shopper).

Gre za robotskega nakupovalca, ki – kadar je vključen – enkrat na teden, vsako sredo, obišče spletni črni trg AlphaBay na omrežju Tor (pred njegovim zaprtjem je obiskoval črni trg Agora), nekakšno spornejšo različico eBaya, in tam z bitcoini naključno kupi nekaj, kar stane največ sto ameriških dolarjev. Avtomatizirano aplikacijo sta jeseni 2014 ustvarila švicarska umetnika Carmen Weisskopf in Domagoj Smoljo, od leta 2002 delujoča pod imenom !Mediengruppe Bitnik.

Prav Ljubljani je pripadla čast, da je robotski nakupovalec nakup prvič opravil pred občinstvom, in sicer na odprtju njegovega enomesečnega gostovanja v ljubljanski galeriji Aksioma. Takrat se je v tvegani nakup odpravil že štiriindvajsetič. Prejšnji teden pa je, prav tako v Aksiomi, opravil še svoj poslednji nakup. »Želela sva narediti nekakšen portret darkneta, nadrealistično sliko,« razlaga Smoljo, »in s petindvajsetimi kosi je za to že dovolj materiala.« Portret želi biti nepristranski, zato uporaba robota in naključnosti. Gre pa tudi za portret določenega časa, saj se trgi z leti razvijajo in spreminjajo, kot tudi omrežja, v okviru katerih delujejo.

Temni splet ali darknet je alternativno medmrežje, ki je nastalo kot odprt, nenadzorovan prostor, ki v času vsesplošnega nadzora svojim uporabnikom omogoča popolno anonimnost. Zato je seveda tarča obtožb, da služi predvsem za razne nečednosti, da omogoča trgovanje z nelegalnimi izdelki in storitvami, kot so droge, orožje, prostitucija in otroška pornografija. A naključni nakupovalec je svoja stvarnika v poldrugem letu le enkrat spravil navzkriž z zakonom, ko je za razstavo v Švici iz Nemčije naročil deset tablet ekstazija. Drogo so oblasti po zaprtju razstave zasegle in uničile, ostale eksponate in računalnik z nameščenim nakupovalcem pa vrnile čez tri mesece.

Pred vsako razstavo projekta Naključni nakupovalec po darknetu se umetnika sicer posvetujeta s pravniki v posamezni državi, saj s svojim delovanjem sprožata vprašanja o internetu kot največji nadzorni napravi. Pa tudi denimo o sprejemljivosti obstoja njegove nadzoru izmuzljive alternative, legalnosti izdelkov ali storitev, ki jih ponuja globalni trg po posameznih državah, in kazenski odgovornosti za nakupe nelegalnih izdelkov.

Ponaredki dragih superg, kavbojk in majic, tabletke ekstazija, dvesto cigaret znamke Chesterfield, vlomilski ključi, navodila, ki omogočajo praznjenje avtomata s Coca-colo, in vohunska kamera, skrita v čepici s šiltom, delujejo kot stvari, ki bi jih Hunter S. Thompson spakiral v svojo potovalko. Tako je nekdo na podlagi njegovih nakupnih navad poosebil robotskega nakupovalca in bitnika se z opisom strinjata. Dodajata, da gre definitivno za mlado osebo, no, tako sta vsaj mislila do pred nekaj tedni, ko ju je presenetil z nakupom Kamagre. Takrat je postalo očitno, da se je postaral.

Svoje starše je avtomatizirani program ali bot vsega skupaj osušil za kakih sedemsto dolarjev. V bistvu je bil kar prijazen, le enkrat ali dvakrat je zapravil vse, kar je imel na voljo. In samo enkrat se je zgodilo, da prodajalec iz Poljske, ki je projekt slučajno poznal, ni hotel poslati pirotehničnih izdelkov, ker je menil, da je to zanj prenevarno. Zato je odpovedal naročilo in vrnil denar.

!Mediengruppe Bitnik je umetniški tandem, čigar glavno umetniško orodje je tudi zunaj tega projekta programska oprema, povečini avtomatizirana. S svojim ustvarjanjem vedno znova zastavljata vprašanja dostopnosti, nadzora in izgube nadzora ter ponujata priložnost za refleksijo družbe, v kateri živimo. Z umetniško intervencijo Opera Calling sta denimo pred devetimi leti v dvorano operne hiše v Zürichu za dva meseca namestila skrite mikrofone, prilepljene na mobilne telefone. Ti so klicali naključne telefonske številke naročnikov v Zürichu in jim predvajali zvok opere, ki se je medtem odvijala na odru.

Pred tremi leti pa sta ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu v njegov zapik na ekvadorski ambasadi sredi Londona poslala paket, v katerem je bil telefon s fotoaparatom, ki je skozi luknjico v paketu vsake toliko posnel fotografijo in jo poslal na splet. Projekt Pošiljka za gospoda Assangea (Delivery to Mr. Assange) je povzročil tolikšno obleganost njune spletne strani, da se je popolnoma sesula in sta morala dogajanje preseliti na svoj račun na Twitterju.

Razstava:
!Mediengruppe Bitnik:
Naključni nakupovalec po darknetu
Kje: Projektni prostor Aksioma, Ljubljana
Kdaj: do 25. marca 2016