Skupaj izkoriščajmo

Borut Pahor je v kampanji pred volitvami za predsednika republike, ki jo je poimenoval SKUPAJ – spodbujamo drug drugega, delal kot komunalni delavec, gradbeni delavec, mesar, gozdar, avtomehanik, zlagal je nogavice, pakiral kislo mleko … Novembra 2012 je en dan obdeloval hlode v Starem trgu pri Ložu, v poslovni enoti Marof trade Gozdnega gospodarstva Postojna. V tej tovarni so prejšnji teden inšpektorji finančne uprave v spremstvu policije in delovnih inšpektorjev opravili obsežno preiskavo. Med akcijami zaradi domnevnih kršitev delavskih pravic tako velike akcije organov pregona še nismo videli, a to je bilo vse, kar je bilo na njej presenetljivega.

Gozdno gospodarstvo Postojna prostore v enoti Marof oddaja podizvajalcem in v zameno pričakuje izdelke. Kaj se dogaja vmes, naj bi bilo za direktorja GGP Frenka Kovača črna škatla. Vmes se zgodi to, da pod-

izvajalec poišče podizvajalca, ta pa zagotovi delavce, ki dobivajo nezakonito nizko plačilo, nimajo ustreznih pogodb o delu, nimajo urejenega zdravstvenega in socialnovarstvenega zavarovanja. Da je tako, bralci časopisov vedo že od leta 2011, ko je enega od sodelujočih v tej verigi, Hysana Gashija, priprla policija. Ovadenih je bilo še več ljudi in nekateri od omenjenih še vedno zagotavljajo delavce za tovarno Marof. Kovač že dolgo ve, kaj se tam dogaja, in tudi Pahor bi lahko vedel, če bi se le pozanimal. Očitno se ni, saj potem zagotovo ne bi šel tja in govoril o šefih in delavcih, ki za ta »obrat res dobro delajo«.

Lahko pa mu tudi očitamo, da je že dolga leta del politike, ki spodbuja nezakonito izkoriščanje tujih delavcev ali pa ga ne omejuje ustrezno. Goljufi najpogosteje ne poplačajo dolgov niti niso kaznovani za kršenje delavskih pravic, ampak zgolj izbrišejo podjetje, za nekaj sto evrov kupijo novo in goljufajo naprej. V času, ko je bil Pahor še premier, so mediji podrobno predstavili, kako so s tujimi delavci ravnala velika in mala slovenska gradbena podjetja. Ko je bilo gradbenega razcveta v Sloveniji konec, so delavce z drugih koncev nekdanje Jugoslavije angažirala slovenska podjetja, ki ne počnejo nič drugega, kot da jih pošiljajo na delo v Nemčijo, Švico, Avstrijo … Nemški sindikati, ki so imeli včasih največ težav z Romuni in Poljaki, se danes najpogosteje zgražajo ravno nad slovenskimi delodajalci.

Slovenija izredno slabo varuje tuje delavce, vendar ni kriva samo ona. Tukajšnji posredovalci delovne sile v Nemčijo ne bi imeli posla, če ne bi obstajala velika nemška podjetja, ki težijo k nezakonito nizkim stroškom dela. Ni naključje, da v vseh razvitih državah priseljenci opravljajo najmanj zaželena dela. Nobena država tujcem ne priznava vseh socialnih pravic, ki jih imajo njeni državljani. Tuji delavci so bolj podredljivi, ker imajo manj izbire; če nezakonitemu izkoriščanju rečejo ne, se bodo verjetno morali vrniti domov, v še večjo revščino.

Pahor tega ne bo spremenil, lahko pa se zabavamo z ugibanjem, kaj mu gre te dni po glavi. Morda se spominja, kako je en dan žagal hlode v tovarni Marof, in si pri tem predstavlja, da nima predsedniške plače, ampak zgolj nekaj sto evrov brez prispevkov, kot naj bi jih imeli delavci, ki to delajo vsak dan. Lahko nadaljuje s težkimi vprašanji in si odgovori, ali bi za plačo, ki navadno spada zraven, delal kot komunalni delavec, gradbeni delavec, avtomehanik, mesar.