Helios ustrahuje

V skupini Helios, ki je v lasti avstrijske družbe Ring, od generalne sekretarke Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Sonje Kos zahtevajo 50 tisoč evrov odškodnine zaradi trditev o Heliosu, ki jih je izrekla v pogovoru za Mladino konec lanskega leta.

Kosova je podvomila, ali je Helios primer uspešne privatizacije, vprašala se je, ali so poslovni rezultati družbe res posledica dobrega poslovanja ali prej prodaje premoženja in občutnega zniževanja stroškov, ki bi ju lahko v podjetju izpeljali tudi brez novega lastnika. Ta bi moral po njenem v prvi vrsti »kot strateški partner poskrbeti predvsem za nove zamisli in proizvode ter pridobivanje novih trgov«. K temu je še dodala, da imajo v sindikatu tudi informacije o posameznih kršitvah pravic delavcev, a da se zaposleni ne želijo osebno izpostavljat: »Dialog po naših podatkih poteka na podlagi argumentov moči, kar se lahko razume kot izsiljevanje in grožnje, navzven pa se položaj prikazuje kot idealen.«

Zaradi teh izjav je direktor Heliosa, Domžalčan Aleš Klavžar, najel odvetniško pisarno Čeferin, ta pa od Kosove terja 50 tisoč evrov odškodnine in opravičilo. Po mnenju družbe naj bi bila Kosova, s tem ko je podala omenjene »neresnične« izjave, storila civilni delikt – posegla naj bi bila v ugled in dobro ime Heliosa. V podjetju so celo prepričani, da so te besede povzročile zmanjšanje prodaje, vznemirile zaposlene in imele »škodljiv vpliv na klimo« v podjetju.

A v sindikatu odškodninski zahtevek zavračajo kot nesmiseln. Način, kako je zapisan, višina zahtevane odškodnine in tudi samo vročanje v petek v večernih urah po njihovem »kažejo na to, da je tudi ta zahtevek mišljen kot oblika nadaljnjega pritiska na predstavnico sindikata«. To namreč ni prvi pritisk na predstavnike delavcev v Heliosu.

Čeprav so v Heliosu očitno prepričani, da za svoje zaposlene zelo dobro skrbijo, predsednik konference sindikatov v Heliosu Tomaž Kumer meni drugače. »Kar se delavskih pravic tiče, se je treba zavedati, da so novi lastniki vse zoptimirali. Vse pravice, ki jih nismo imeli zapisane črno na belem, smo izgubili,« razlaga. V sindikatu poskušajo delavce spodbuditi, naj povedo, kaj ji moti, a opaža, da so se številni po spremembah zaprli vase. »Saj vsi veste, skozi kaj smo šli«. Vzrokov za trenja med ljudmi in nezadovoljstvo na delu naj bi bilo več, razmišlja Kumar, med glavnimi pa naj bi bili reorganizacija podjetja in »novi šefi«, ki še niso navajeni na delo v novem okolju. Zato Kumer pričakuje, da se bodo predstavniki lastnikov v bodoče do delavcev vedli bolj kooperativno.

Vse očitneje je, da glavna težava niso zaposleni, ampak novo vodstvo. Tudi zadnje kadrovske zamenjave v Heliosu kažejo na to. Avstrijec Gerald Martens, donedavni predstavnik avstrijskih lastnikov, je lani poleti na ljubljanski Ekonomski fakulteti študentom razlagal, kako slabo je podjetje nekoč vodil Uroš Slavinec. Povedal je, da so imeli številni zaposleni preveč bonitet, sindikati prevelik vpliv. Študentje so mu ploskali, sedaj pa je moral podjetje zapustiti, saj svoje vloge menda ni opravljal v skladu s pričakovanji posojilodajalcev. Iz Heliosa so sporočili, da se je za ta korak po 14 letih odločil sam, »da bi začel novo, samostojno kariero«.

Smo torej s privatizacijo Heliosa res dobili boljše vodstvo, strateškega lastnika, zadovoljne zaposlene?