Zapuščina žlahtne slovenske norosti

Butnskala, legendarna radijska igra Radia Študent, ki sta jo Emil Filipčič in Marko Derganc posnela iz čistega veselja do "zafrkancije," čeprav so nekateri mislili, da je šlo za aluzijo na takratno politično in kulturno sceno ter na takratne veljake, bo doživela še odrsko priredbo v režiji Vita Tauferja, ki je nastala v koprodukciji PG Kranj in SMG Ljubljana. Satirično-groteskna komedija o slovenski duši bo odprla 46. Teden slovenske drame v Kranju (27. marca ob 20.00), sledila pa bo še premiera v Slovenskem mladinskem gledališču (30. marca ob 19.00).

Butnskala je na Radiu Študent dobila kultni status, saj so se med njenim predvajanjem ob sobotnih večerih, ljubljanske ulice dobesedno izpraznile, ljudje so jo znali na pamet in jo presnemavali na kasete. Ob svojem nastanku leta 1979 je Butnskala s svojim absurdnim humorjem in predvsem z neverjetno lucidno kritiko družbenega sistema pretresla takratni čas, danes pa ugotavljamo, da je glede na dogajanje v naši državi njena vsebina še kako aktualna. Po radijski igri, ki je nastala leta 1979, je režiser Franci Slak leta 1985 posnel tudi istoimenski film, v katerem sta med drugim igrala tudi oba avtorja: Marko Derganc v vlogi Profesorja, Emil Filipčič pa v vlogi Ervina Kralja. Leta 2014 je Marko Derganc Butnskalo izdal še v obliki stripa, v katerem je prenesel celoten avdiozapis radijske igre v stripovsko obliko.

V deževni noči Ervin Kralj sreča gospoda Profesorja, trikratnega doktorja znanosti, ki ga vpelje v skupino "intelektualcev," ki se za sprostitev oziroma boljše počutje butajo z glavo v skalo. To je svet butnglavcev, ki se seznanjajo z resnico, ta pa navadnim očem in ušesom ni dojemljiva. Ta resnica jim odkriva, da se morajo obraniti steklih lisic. Toda prva zmaga je šele začetek...Absurd sledi absurdu, v ozadju pa gledalec zasluti groteskno parodijo na totalitarne režime. Zgodba sama nima nobenih povezav s političnimi dogodki v tistem času in času pred tem, vsak pa si jo lahko interpretira na svoj način.

Avtorja pravita, da je igra nastala čisto spontano. "Pri naju pa je šlo izključno za čisti ludizem, uživanje in zabavo, brez vnaprejšnjih konceptov in psihološko-političnih konstruktov. Niti pet minut naprej nisva vedela, kako se bo zadeva odvijala. Mnenja sem, da je imela igra tako močan in širok odziv predvsem mladega poslušalstva iz preprostega razloga, ker je nastala povsem spontano, popolnoma neobremenjeno." Kljub temu pa se dogodki v sami igri z najmanjšim problemom skoraj srhljivo povežejo ne samo z dogodki, ki so nastali v preteklosti, ampak se dogajajo še danes, čeprav v povsem drugem družbenopolitičnem okvirju.

V predstavi nastopajo: Miha Rodman (Eminenca), Vesna Jevnikar (Fanči), Peter Musevski (Marjan), Blaž Setnikar (Sekira), Aljoša Ternovšek (Kugla), Borut Veselko (Bomba), Matija Vastl (Ervin Kralj), Blaž Šef (Profesor), Matej Recer (Ludvig), Dario Varga Valentinčič), Mojca Partljič (Mici), Željko Hrs (Strojinc), Uroš Maček (Fric), Stane Tomazin (Pipec), Janja Majzelj (Mati), Anja Novak (Hči) in Anže Kristan (Glasbenik). Za scenografijo in kostumografijo je poskrbel Vito Taufer, za dramaturgijo Marinka Poštrak, asistent režije je bil Jan Krmelj, strokovni sodelavec Tomaž Toporišič, avtor glasbe Shatzi, koreograf Miha Krušič, lektorica Mateja Dermelj, oblikovalec svetlobe Pascal Merat ter asistentki kostumografa Bojana Fornazarič in Andreja Kovač.