Drugorazredno politikantstvo

Potem ko je lani državni zbor sprejel zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, na podlagi katerega bodo označena tudi prikrita grobišča; potem ko so lani slovenski politični voditelji – predsednik republike, predsednik parlamenta, predsednik državnega sveta in predsednik vlade – skupaj položili temeljni kamen za postavitev spomenika vsem žrtvam vojn zraven Kongresnega trga v Ljubljani; potem ko je predsednik parlamenta Milan Brglez na prvi seji na novo konstituiranega državnega zbora nastopil z nagovorom v spomin na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, je morda kdo mislil, da so s tem potrebe po omenjanju revolucionarnega nasilja vsaj za nekaj časa zadovoljene.

A niso. V SDS si sedaj želijo te slovenske slovesnosti izvoziti še v Bruselj.

Minuli teden so iz stranke sporočili, da so na pobudo evropskega poslanca Milana Zvera v evropskem parlamentu stekli postopki za postavitev »spominskega obeležja žrtvam komunističnega nasilja v Sloveniji«. Zver naj bi bil pobudo poslal predsedniku evropskega parlamenta Martinu Schulzu (SD) in predsedniku poslanske skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v evropskem parlamentu Manfredu Webru, ki naj bi bil zamisel že podprl. Zver želi, da bi v evropskem parlamentu postavili znamenje, ki bi opominjalo na »več kot 200.000 žrtev komunističnega genocida med in po drugi svetovni vojni v Sloveniji«, kot je zapisal v pobudi, tudi zato, ker slovenska država zelo počasi ureja vprašanje množičnih grobišč, saj »močne sile zavračajo pietetni tretma teh žrtev«. S tem bi se v Bruslju uprli tudi »radikalni ideologiji«, meni Zver.

Na pismo se je poleg Zveze borcev, kjer so poudarili, da je v času revolucionarnega nasilja v Sloveniji še divjala vojna in da so bile žrtve predvsem kolaboranti, odzval tudi predsednik vlade Miro Cerar. Predsedniku evropskega parlamenta je napisal, da je pobuda zavajajoča, saj naj bi bil Zver »tako ali drugače« nekatera pomembna dejstva izpustil. Pobuda naj bi bila sporna predvsem zato, ker v njej namiguje, da je za povojne poboje odgovoren »slovenski narod«, čeprav naj bi bila resnica prav nasprotna: »Slovensko ljudstvo je bilo med glavnimi žrtvami tega hudodelskega početja.« S tem naj bi pobuda pomenila popolnoma neutemeljeno obdolžitev Slovenije in njenih ljudi in si zato ne zasluži podpore evropskega parlamenta.

Predsednik parlamenta Schultz se do pobude še ni opredelil. Je pa zdaj že gotovo, da spomenikov in zakonov glede te teme v resnici nikoli ne bo zmanjkalo. Ne gre namreč za pieteto, spomin, spravo, dolžnost države do umrlih in njihovih svojcev, zgodovine, Zverovo postavljanje spominskih znamenj je drugorazredno politikantstvo.