Dobre vibracije

V soboto je v Ljubljani prvič nastopila mlada belgijska pop zvezdnica Selah Sue. Njen prvenec z naslovom Selah Sue, ki ga je izdala pred štirimi leti, je v kar nekaj evropskih državah postal velik hit, prodali so ga v več kot 700 tisoč izvodih. Dve leti ga je uspešno predstavljala na koncertih po vsem svetu. No, lani je potem objavila drugi album Reason, in prav njegova promocija je bila razlog, da je obiskala tudi ljubljanski Kino Šiška. Tega je na svoje presenečenje zlahka napolnila, pravzaprav celo razprodala.

Selah Sue nikoli ni pričakovala, da bo v svetu glasbe postala tako odmevno ime. In to kljub depresiji, s katero se ves čas spopada. Pogosto pove, da jo je prav glasba osvobodila in jo usmerila na nova pota. Pravzaprav ne skriva, da oba njena albuma govorita prav o tem, in tudi zaradi svoje iskrenosti se še lažje dotakne ljudi, saj jim razkriva svoja najbolj skrita čustva.

Na oder je stopila samozavestna, opasana s kitaro, za katero se zdi, da sta skupaj kot eno, a svoj koncert je nekoliko melanholično uvedla s komadom Always Home. Prav tako emotivno je nadaljevala z Reason, še eno pesmijo s svojega aktualnega albuma, potem pa, polna življenja, polna energije, zakorakala dalje in nam iz minute v minuto razgrinjala glasbeni zemljevid do svojih čustev in misli. Tudi ko se ji je na odru pridružil bend, s katerim je še okrepila intenzivno glasbeno doživetje. Ponudila nam je resnično izjemen, soulovsko obarvan, energičen nastop, v katerem smo lahko slišali tudi nekatere njene prve uspešnice, denimo Raggamuffin, eno tistih pesmi, ki ti zlepa ne gre iz glave.

Zato da je bil sobotni večer res poln dobrih vibracij, je sicer že uvodoma poskrbela domača pop pevka Katja Šulc, ki ni prav nič zaostajala za flamsko glasbenico. Že takoj, ko je polna energije stopila na oder, nam je postalo jasno, da je od takrat, ko smo jo nazadnje ujeli v živo (to je bilo pred dvema letoma, ko je izdala album Twisted Delight, pri katerem je moči združila s Pierom, ki skrbi za elektronske podlage, in trobentačem Igorjem Matkovičem), očitno pridelala obilo koncertne kilometrine.

Kljub temu da ji je uspelo narediti odlično štimo, pa nas je pustila nekoliko lačne, obljubljala je namreč sveže komade, in to še pred izidom njenega novega albuma, ki se obeta v maju, postregla pa je večinoma z remixi že znanih komadov, denimo I Love You Scream, ki je pomenil tudi začetek skupnega delovanja Šulčeve in Piera, le da nam ga je tokrat servirala v reggae stilu. Kljub dobremu zvoku in vibracijam nas je morda zmotilo, da Šulčeva svoj vokal opremi z za odtenek preveč efekti in ta posledično izpade bolj plehek. Toda po drugi strani je vse skupaj funkcioniralo, rezultat je bil veliko bolj plesen in tako primeren za neobvezno klubsko zabavo.

Spet se je izkazalo, da je naša muzika povsem primerljiva s tem, kar je popularno v tujini. Takšne zvočno dovršene, energične in obenem z iskrenimi emocijami prepojene večere, kot je bil sobotni, lahko torej zgolj pozdravimo.