Najranljivejši

Leta 2007, pred začetkom krize, je 4,52 odstotka zaposlenih v Sloveniji menilo, da je njihova zaposlitev negotova. To je več kot dvakratnik povprečja desetih držav Evropske unije, ki so sodelovale pri raziskovalnem projektu o ranljivosti delavcev VIRES. »Vsi smo se čudili temu podatku, ki govori, da smo bili v obdobju pred krizo oziroma takoj na začetku krize Slovenci zelo črnogledi,« pravi dr. Damjana Miklič Milek s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, ki je bil partner v raziskavi.

Razlage za doživljanje slovenskih delavcev verjetno ne moremo iskati v morebitnem boljšem predvidevanju gospodarske krize, ampak v slabši komunikaciji med vodstvi podjetij in zaposlenimi. Povečanje brezposelnosti med krizo je bilo v Sloveniji potem res veliko, a ne dvakrat večje kot v drugih državah.

Subjektivno zaznavanje ali doživljanje je pomembno, saj neposredno in posredno vpliva na počutje in zdravje ljudi. Neposredno prek stresa, posredno prek vedenja, saj ljudje, ki se počutijo ogrožene, privolijo v način dela, ki vodi do zdravstvenih težav. Tako ni presenetljivo, da so zdrav-

stvene težave zelo pogoste pri migrantskih delavcih. V raziskavi inštituta za medicino dela, prometa in športa iz leta 2011 je le tretjina od 92 tujih delavcev v Sloveniji zase dejala, da je zdrava. Drugi so se pritoževali nad bolečinami v križu, izčrpanostjo, visokim krvnim tlakom ter boleznimi srca in ožilja. 39 jih je nedavno doživelo poškodbo na delovnem mestu. Čeprav so opravljali nevarna in fizično naporna dela, jih 30 odstotkov ni nosilo zaščitne opreme. Nekateri sploh nimajo zdravstvenega zavarovanja, a ti niso edini, ki se odpovedujejo bolniški odsotnosti in odlagajo odhode k zdravniku. Njihova prehrana je bila slaba in živeli so v sobah, ki so si jih delili z več kot enim sodelavcem, kar je razumljivo glede na nizko in neredno plačilo za delo. Kljub temu so trdili, da bivajo v razmeroma dobrih razmerah. V državah, iz katerih prihajajo, je verjetno še slabše.

Tako kot vse druge države z razvitimi socialnimi sistemi tudi Slovenija v imenu varovanja državljanov tujcem postavlja birokratske ovire. Z njimi jim onemogoča enakovredno tekmovanje na trgu delovne sile in dejansko integracijo v družbo. Formalnopravna in socialna izključenost privežeta delavca na delodajalca in mu ga prepustita na milost in nemilost. Zato je poleg naštetega za tujce značilno tudi, da opravljajo poklice, za katere so preveč usposobljeni.

Tujci so najranljivejša skupina delavcev, a vzorci, na katere so obsojeni, niso omenjeni samo nanje. Raziskovalci jih opažajo tudi med mladimi, pri katerih so veliko pogostejše kot pred desetletji negotove oblike dela in odsotnost perspektive, da se bo življenjska raven z leti povečevala.