Provizija

Univerzitetni klinični center Maribor je težave s pomanjkanjem anesteziologov rešil tako, da je marca podpisal pogodbo z Inštitutom za raziskave v medicini. Ta bo morda celo več let mariborskemu kliničnemu centru vsak petek, soboto in nedeljo zagotavljal anesteziologe, ki sicer delajo na Hrvaškem, v reški bolnišnici. UKCM inštitutu za vsako uro dela reškega zdravnika plača 104 evre. Na leto to skupaj znese od 650 tisoč evrov do 1,4 milijona evrov, odvisno od tega, v kolikšnem številu bodo prihajali zdravniki z Reke.

Lastnika Inštituta za raziskave v medicini sta nevrolog Tomaž Pogačnik in njegov sin, pravnik Miha Pogačnik. Javnosti je znan predvsem Miha, saj je kot eden najdražjih slovenskih pravnih svetovalcev sodeloval z več vladami, predvsem s prvo vlado Janeza Janše. Posloval je predvsem prek podjetja Iustica, ki je v zadnjih 13 letih prejelo 1,16 milijona evrov javnih izplačil. Skoraj polovico od tega, 539 tisoč evrov, je Iustica prejela za pravno svetovanje UKCM.

Vse odkar sta Pogačnika začela zagotavljati reške zdravnike za mariborske paciente, mariborski anesteziologi trdijo, da ta rešitev sploh ni rešitev. Pojasnjujejo, da pomoč potrebujejo predvsem med tednom in ne za konec tedna.

Vse od začetka dela reških zdravnikov v Mariboru vztraja tudi ugibanje, koliko denarja, ki ga UKCM plača prek inštituta, ta zadrži zase. Znani so podatki, da je Miha Pogačnik ljubljanskim anesteziologom, ki so hoteli reševati mariborsko kadrovsko stisko, ponujal posel prek inštituta z 20-odstotno provizijo. Prejšnji teden pa je POP TV poročal o neuradnih podatkih, da provizija Pogačnikov pri zagotavljanju reških zdravnikov znaša celo več kot 50 odstotkov. Miha Pogačnik je nedosegljiv, predstavnik reških anesteziologov Alen Protić pa nas je zavrnil z razlago, da je njegovo plačilo njegova zasebna stvar.

Še bolj kot višina provizije in strošek rešitve pomanjkanja anesteziologov je pomembno to, da javnost ne dobi nobenih prepričljivih odgovorov na očitke, da bi lahko UKCM dodatne anesteziologe našel sam in ceneje. Da je bila torej provizija pomembnejša od rešitve težav pacientov.