The Last Shadow Puppets: Everything You’ve Come to Expect

+ + + +

Ko sta se Alex Turner, frontman že tedaj ene najbolj znanih britanskih skupin Arctic Monkeys, in Miles Kane, ki je v tistem času deloval v bendu The Rascals, leta 2007 seznanila in spoprijateljila, je njuno prijateljstvo kmalu preraslo v ustvarjalno sodelovanje. Tako se je rodila zasedba The Last Shadow Puppets in svetovni glasbeni mediji so jo takoj razglasili za novo angleško superskupino. Najbrž tudi zato, ker sta poleg Turnerja in Kana v njej delovala še James Ford (Simian Mobile Disco) in Owen Pallett, ki je poskrbel za osupljive godalne aranžmaje.

Turner in Kane sta v matičnih bendih sledila vsak svojemu žanru in poetiki, njuno sodelovanje v skupini The Last Shadow Puppets pa je bilo usmerjeno v raziskovanje glasbene zapuščine šestdesetih let, zlasti tiste, ki so jo pridelali The Walker Brothers, Scott Walker in David Bowie. Zanimal ju je torej nekakšen orkestrirani psihedelični pop in plošča The Age of the Understatement (2008) je pokazala, da je skupina The Last Shadow Puppets vizijo uresničila kot izrazito uigran bend, sploh v avtorski interakciji med Turnerjem in Kanom. To so potrdili tudi odlični odzivi glasbenih kritikov in občinstva, prav tako nominacija za britansko glasbeno nagrado mercury.

Od izdaje prvenca skupine The Last Shadow Puppets je minilo že več kot osem let in v tem času se je seveda zgodilo marsikaj, s Turnerjevo zasedbo Arctic Monkeys in s Kanovim bendom, zlasti pa z njegovo solo kariero. Potem pa je Kane pri zadnjem solo albumu moči združil s Turnerjem in s tem poskrbel za ugibanja, ali to pomeni tudi oživitev projekta The Last Shadow Puppets. In res, komad Aviation, ki je nastal med njunim takratnim sodelovanjem, je zdaj otvoritveni komad novega, povratniškega albuma. Njegov izid so sicer napovedali z garažnorockovskim singlom Bad Habits.

Everything You’ve Come to Expect nikakor ni zgolj nadaljevanje prve plošče, saj se že z otvoritvenim komadom nekoliko umakne od nekoč izrazito simfoničnega koncepta. Aviation je kitarski komad, s katerim nas Turner in Kane spomnita na psihedelična šestdeseta leta, z dodatkom odličnih Pallettovih orkestracij. In tudi drugod na albumu je opaziti, da sta se Turner in Kane nekoliko umaknila od zvoka simfo popa in se bolj posvetila drugim instrumentom, zlasti kitaram. Reducirani zvok godal je še zmeraj tu, vendar v bolj minimalistični maniri kakor na predhodniku. Pa še nekaj je opaziti, in to že pri skladbi Miracle Aligner: da je avtorski dvojec precej pravzaprav črpal iz zapuščine soula iz sedemdesetih let, pa tudi iz psihedeličnega in glam rocka iz istega obdobja.

Da, The Age of Understatement je črpal iz šestdesetih let, Everything You’ve Come to Expect pa je Turnerjevo in Kanovo videnje glasbe sedemdesetih let, seveda v povezavi z različnimi vplivi, mešanjem žanrov in njunim močnim, zrelim avtorskim podpisom. Upajmo, da bosta projekt nekoč nadaljevala še s kakim drugim desetletjem, denimo z osemdesetimi leti, pa kdaj še kasneje z devetdesetimi ...