Poliça: United Crushers

2016, Mom & Pop Music

Tretji album zasedbe iz Minneapolisa je lep primer tega, da je glasbena podkovanost včasih prej ovira kot prednost. Z glasbenoteoretskega vidika so nove skladbe tako rekoč zgled (pop) popolnosti, toda hkrati se tako trdno oklenejo klasičnega songwritinga (devetdesetih let), da od njih nazadnje ostaneta le predvidljivost in polikanost. Konservativno občinstvo se najbrž ne bo pritoževalo, ker pa je United Crushers zasedbin »politični, protestni« album, njegovo sporočilo v najslabšem primeru učinkuje kot javkanje, v najboljšem pa kot nekakšna korektna kritika. Zdi se, da bo zasedba po obetavnem prvencu in solidnem drugem albumu morala na novo premisliti strategijo, sicer se ji lahko zgodi, da s svojo glasbo ne bo segla dlje od fenovske baze.