Nikola Tesla: Čista duša v svetu izumov in platoničnih idej

Julija bo minilo 160 let od rojstva Nikole Tesle, izumitelja, inženirja, fizika in futurologa. Ni izumil le izmeničnega električnega toka, s katerim je svet vstopil v moderno dobo, bil je tudi izumitelj radia, pionir robotike, neona in rentgenskih žarkov. Veliko njegovih zamisli, ki jih je zapisoval s posebno kodo – poznal jo je samo on –, je tako naprednih, da bodo morda udejanjene šele v prihodnjih desetletjih. To velja tudi za njegov življenjski projekt – prenos energije skozi zemljo.

Biografska dejstva o Tesli so znana. Rodil se je leta 1856 v Smiljanu pri Gospiću v Liki, šolal se je v Gradcu, nato deloval v Budimpešti in Parizu, kasneje pa v ZDA, kjer je umrl leta 1943. Oče Milutin je bil pravoslavni duhovnik, mama Đuka, sicer hči pravoslavnega duhovnika, pa gospodinja. Močno ga je zaznamovala prezgodnja smrt brata Daneta, ki se je ponesrečil pri padcu s konja. Zanimivo je, da si Teslo lastijo Srbi in Hrvati. Ko so ga spraševali po veri, je dejal, da je njegova vera vera njegovega očeta, ta odgovor pa Srbi razumejo tudi kot opredelitev narodne identitete. A Hrvati radi opozarjajo, da je Smiljan kraj na Hrvaškem, ki je bil v času habsburške monarhije del Vojne krajine, in navajajo Teslov navedek, da je »ponosen na srbski rod in hrvaško domovino«. Kakorkoli že, Tesla je bil, čeprav je v New Yorku, kjer je preživel večino življenja, podrobno spremljal dogajanje v nekdanji Jugoslaviji, zlasti med 2. svetovno vojno, po svetovnem nazoru kozmopolit, zanimal se je za budizem, blizu mu je bila nemška kultura, Goethejeve knjige je v izvirniku znal na pamet. Sicer pa naj bi bil imel fotografski spomin in je tekoče govoril kar osem jezikov.

Že v nižji gimnaziji v Gospiću je bil sposoben na pamet preračunavati račune z integrali. Leta 1873 se je iz Gospića vrnil v rodni Smiljan, kjer je zbolel za kolero, večkrat je bil na robu smrti in oče, ki je sicer hotel, da Nikola postane duhovnik, mu je v trenutku obupa zaradi bolezni obljubil, da ga bo poslal v najboljše inženirske šole, če ozdravi. Držal je obljubo in Nikolo poslal na graško Politehniko, kjer je mladenič študiral in delal od zore do mraka. Neki profesor je celo pisal očetu, »da je treba Nikolo izpisati iz šole, saj bo sicer umrl zaradi vsega dela, ki si ga je naložil«. Leta 1878 je zapustil Gradec in se za nekaj časa preselil v Maribor, kjer pa je ves prosti čas posvetil kockanju. Iz Maribora so ga nato deportirali v Gospić, oče pa je zanj iskal službo. A ker službe ni dobil, je kockal naprej. Mama, ki je verjela, da je mogoče ljudi spremeniti z ljubeznijo, mu je nekega dne dala ves denar, ki je bil pri hiši, za hazardiranje. »Zapravi vse in vrzi to bolezen iz sebe,« mu je dejala. Zaradi materine velikodušnosti in razumevanja se je počutil ponižanega in odločil se je, da neha kockati. Toda kanček kockarske strasti je v njem ostal, saj je bil pri odločanju sposoben vse staviti na eno karto.

Leta 1881 je dobil službo v Budimpešti v telegrafskem podjetju, že leto kasneje pa se je preselil v Francijo in tam v podjetju Continental Edison pomagal razvijati in izboljševati električne naprave. Dve leti kasneje se je preselil v New York in se zaposlil pri izumitelju in podjetniku Thomasu Edisonu. Njun odnos je bil zapleten. Na začetku sodelovanja je Tesla Edisona zelo spoštoval, v njem je videl človeka, ki ga razume. Kmalu pa je doživel razočaranje nad Edisonovim početjem, saj je mož denar in trud vlagal le v projekte, ki bi mu lahko prinesli dobiček, Teslo pa je zanimalo izumiteljstvo samo po sebi. Kasneje sta se grdo razšla, saj je Edison dokazoval, da je Teslov izmenični tok nevaren. Dal je poloviti potepuške pse, nato pa so jih pobijali z izmeničnim tokom. Tesla si je, da bi dokazal varnost takšne elektrike, na predavanjih o svojem izumu spuščal skozi telo izmenični tok, dokončno pa je Edisona »premagal« ob pomoči novega mecena Westinghousa, ki je s Teslovim sistemom leta 1893 osvetlil Chicago, kjer je bila takrat znamenita svetovna razstava.

Tesla je leta 1893 osvetlil Chicago, kjer je bila takrat znamenita svetovna razstava, ZDA pa so s tem vstopile v moderno dobo.

Tesla je nato začel sodelovati z investitorjem J. P. Morganom, ki je na prelomu stoletja obvladoval 13 odstotkov svetovnega finančnega kapitala. Morgan je pričakoval, da bo Tesla zanj izdelal preprost sistem za pošiljanje sporočil, Tesla pa je vzel denar in se lotil megalomanskega projekta izdelave naprave za prenos energije skozi zemljo. Takrat se je pojavil Marconi s svojim sistemom za prenos sporočil in prehitel Teslo, saj je ta omahoval pri izdelavi radia in zato danes velja le ta teoretičnega izumitelja radia. Ostal je brez investitorja, Morgan pa ga je kasneje, da bi se mu maščeval, onemogočal tudi pri drugih projektih.

Nikola je bil zvezda že za življenja. Gibal se je v newyorški visoki družbi, prijateljeval je s pisateljem Markom Twainom in leta 1931 je bil njegov portret objavljen na naslovnici Timesa. Njegov prijatelj Julian Hawthorne je zapisal, da »človek le redko spozna znanstvenika ali inženirja, ki bi bil tudi pesnik, filozof, poznavalec dobre glasbe, jezikoslovec in gurman«. Pozornost je zbujal tudi z ekscentričnim videzom in načinom življenja. Visok je bil 188 centimetrov, tehtal je le 64 kilogramov, oblačil se je sila elegantno in modno. Delal je od devetih zjutraj do šestih zvečer, včasih tudi ponoči. Deset čez osem je večerjal v hotelu Waldorf Astoria. Vsak dan je za rekreacijo prehodil od 12 do 16 kilometrov. Konec dvajsetih let se je spoprijateljil z Georgeem Sylvestrom Viereckom, pesnikom, pisateljem in nacističnim propagandistom. Bil je reden gost na njegovih literarnih večerih.

Teslovi izumi, številni so bili pred časom, morda celo nevarni za podjetniške in vojaške strukture, bodo seveda še naprej razvnemali domišljijo, saj menda še niso vsi zagledali luči sveta. Prav tako buri domišljijo tudi Tesla kot človek s svojimi »prerokbami«, da bodo »v prihodnosti ženske dominantni spol«, deset let po tej izjavi iz leta 1926 pa se je v nekem intervjuju zavzel za »selektivno mešanje genov z evgeniko«. Tudi zaradi takšnih trditev kot nekakšen simbol genialnega znanstvenika pogosto nastopa v pop kulturi. Ne samo na Balkanu, ampak tudi na Zahodu, zlasti v ZDA.

Najgloblje je v njegovo misel in življenje do zdaj prodrl Vladimir Pištalo, srbski pisatelj in profesor zgodovine v Worcestru v Massachusettsu, v romanu Tesla, portret med maskami. Po Pištalu Tesla v resnici ni razumel ljudi, ni se ukvarjal z njimi kot psiholog. Razmišljal je v čistih idejah, in ker je bil poduhovljen, je bil zanimiv za številne ljudi. »Pri njem jih ne privlači le znanost, ampak tudi čistost duha, nenavezanost na gmotne plati njegovega delovanja.« Pištala je zanimal kot človek, zato je skušal v romanu najprej opraviti z vsemi presežniki o njem, ki imajo značilnosti znanstvene fantastike. Ko je to storil, se mu je razkrila podoba Tesle kot šamana, belega šamana, vsega predanega ustvarjanju. »Sicer pa se šaman ne more sam odločiti, da bo postal šaman, izbire tudi ne more zavrniti, saj mu preti smrt. Šaman je izbran, ne živi življenja po svoji volji, ampak živi za tisto, kar mu je namenjeno. Je človek, ki služi drugim ljudem,« pravi Pištalo. Morda je prav zato doživljal prebliske svetlobe, o katerih je tudi večkrat pisal. Pištalo jih opisuje kot podobe, ki jih uzremo, ko gledamo v sonce z zaprtimi očmi. Vse je oranžno in zlato. Takšni prebliski, ki se jih je Tesla sprva bal, kasneje pa se jih je naučil obvladovati, so bili pogosto, ne vedno, nekakšno darilo. »Kot da bi se potopil v svet Platonovih kategorij,« pripoveduje Pištalo. Živel je za takšne trenutke. Strast izumljanja je bila močnejša od vseh drugih njegovih strasti.

Težko se je odprl ljudem. Bil je nezaupljiv, to je bila posledica kraje njegovih zamisli in izumov. »Imel je otroško dušo in ni razumel, zakaj ljudje drugemu delajo slabo, če bi lahko delali dobro.«

Imel je otroško dušo in ni razumel, zakaj ljudje drugemu delajo slabo, če bi lahko delali dobro.

V poznih letih življenja se je redko pojavljal v javnosti. Za njegovo zapuščino je poskrbel nečak Sava Kosanović, sin njegove najmlajše sestre in jugoslovanski diplomat, vendar je nad njo takoj po izumiteljevi smrti v newyorškem hotelu prevzela nadzor ameriška obveščevalna služba. Čudno bi bilo, če ga ne bi, saj je Tesla govoril tudi o posebnem obrambnem ščitu, ki ga je snoval. Podrobno je spremljal medvojno dogajanje v tedanji Jugoslaviji. Močno ga je prizadela vest o poboju 2400 talcev v Kragujevcu leta 1941, med katerimi je bilo 40 otrok, mlajših od 15 let, in 261 srednješolcev. V pismu Našim bratom v Ameriki, objavljenem v srbskem Srbobranu, je na grozljive dogodke v Jugoslaviji opozoril ameriško javnost. Zapisal je, da so »naši otroci pred nemškimi puškami radostno vzklikali: ’Mi smo srbski otroci. Streljajte!’ Lahko smo le ponosni, ker vemo, da v celotni zgodovini ni bilo podobnega primera. Naši mučenci bodo v naših spominih vekomaj živeli in nas opozarjali na nesmrtna dela.«

Nikola Tesla je umrl 7. januarja 1943. Na njegovem pogrebu v stolnici sv. Jovana Bogoslava v New Yorku se je 12. januarja zbralo dva tisoč ljudi, med njimi so bili tudi izumitelji, dobitniki Nobelove nagrade in jugoslovanski diplomati. »Večkrat se govori, da je umrl reven in sam, jaz pa mislim, da bi, če bi lahko izbiral, svoje življenje še enkrat preživel tako, kot ga je,« je prepričan Pištalo. Luis Adamič, slovensko-ameriški pisatelj, je nekrolog ob Teslovi smrti sklenil z besedami: »Njegovo življenje je bilo zmagoslavje.«

Teslovi izumi so bili že večkrat predstavljeni tudi v Sloveniji, zlasti v Tehničnem muzeju Bistra. Od ponedeljka bo v Cankarjevem domu na ogled razstava Nikola Tesla – človek prihodnosti, ki so jo pripravili v sodelovanju z beograjskim Muzejem Nikole Tesle. Na razstavi bodo med drugim tudi pomanjšane makete hidroelektrarne na Niagari, njegovih laboratorijev na Long Islandu in v Colorado Springsu, letala za navpično vzletanje, Teslov transformator, indukcijski motor z ovalnim rotorjem itd. Ob razstavi bodo predavanja za različne javnosti.

Razstava:
Nikola Tesla – človek prihodnosti
Kdo: Cankarjev dom in Muzej Nikole Tesle v Beogradu
Kje: Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana
Kdaj: od 11. aprila do 6. novembra 2016