Omejevanje suverenosti in demokracije

Svetovni trgovinski sporazumi (najbolj znan je TTIP – čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo) so v svojem bistvu legalizacija poslovanja prek davčnih oaz. S temi sporazumi korporacijam dajemo naddržavni položaj in nedotakljivost, izrecno pa jih oproščamo obveznosti do držav, v katerih delujejo. V civilni družbi in tudi v delu politike zato razmišljajo, ali ne bi bilo morda modro, da se o tem izrečejo ljudje. Recimo na referendumu.

Kdo korporacijam s sporazumi daje odpustke? Kar se Slovenije tiče, pogajanja (v njenem imenu) vodi kar evropska komisija, a zadnjo besedo naj bi vendarle imela politika vsake izmed držav članic. Slovenska zakonodaja oziroma poslovnik državnega zbora določa, da se mednarodne pogodbe, ki jih podpiše vlada, ratificirajo s posebnim zakonom v državnem zboru. O zakonu pa je mogoč referendum, mar ne? Odgovor ni preprost, saj je slovenska referendumska zakonodaja glede tega zelo omejevalna.

Član strokovne skupine ustavne komisije državnega zbora in profesor ustavnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Igor Kaučič ter predstojnik katedre za ustavno pravo na tej fakulteti dr. Saša Zagorc sta enotnega mnenja. Zakonodajni, torej zavezujoči referendum o takem zakonu ni mogoč, ker to prepoveduje ustava. Ta določa, da o zakonih, s katerimi Slovenija pristopa k mednarodnim pogodbam, glasovanje ni dovoljeno. A Zagorc ob tem dodaja, da so omejitve referendumskega odločanja »v tem pogledu zgrešene, ker jemljejo ljudstvu oblast glede potrditve mednarodnih zavez Slovenije in posledično ter potencialno tudi obveznosti posameznikov«.

V poštev, se strinjata Kaučič in Zagorc, ne pride niti izjema, ko je glasovanje mogoče, kadar se Slovenija z mednarodno pogodbo odreka delu suverenosti. Čeprav se v praksi dejansko države z omenjenimi trgovinskimi sporazumi odrekajo suverenosti pri odločanju na svojem ozemlju, so sporazumi kakopak formulirani tako, da formalno suverenost z države ni prenesena na nikogar. Da je zavezujoči referendum tudi v tem primeru mogoč ne glede na navidezne omejitve, pa ne dvomi ustavni pravnik dr. Andraž Teršek z Univerze na Primorskem: »Vsako zanikanje možnosti, da ljudstvo na referendumu odloča o vprašanju splošnega in javnega pomena, je zame očitno in neposredno protiustavno. Pot do referendumskega odločanja o ukrepu države, ki je splošnega pomena, mora biti vselej odprta.«

Nikakršnega dvoma pa ni, da je v zvezi s čezatlantskimi trgovinskimi sporazumi mogoč posvetovalni referendum. »Preveč smo okupirani z zakonodajnim referendumom, do vseh drugih pa skeptični, češ da niso pravno zavezujoči. V tujini se posvetovalni referendum uporablja redno in resno in se spoštuje volja ljudi. Recimo nizozemski referendum o vstopu Ukrajine v EU ali pa britanski referendum o izstopu iz EU,« opozarja Kaučič in dodaja, da lahko »modra oblast in moder parlament posvetovalni referendum, še posebej, kadar gre za mednarodne odnose, s pridom izkoristita. Druge države ga. Vemo, da je kvalificiran del prebivalstva glede tega razdeljen. In če državni zbor v takem primeru ne razpiše posvetovalnega referenduma, nase prevzema odgovornost za neko odločitev.«

Seveda lahko posvetovalni referendum razpiše le državni zbor sam. S tem se, če tako želi, lahko skrije za voljo ljudstva, kot je v omenjenem primeru naredila Nizozemska. Bo slovenska oblast modra? Pristojni minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je sporočil, da Slovenija »podpira pogajanja o sklenitvi ambicioznega in uravnoteženega TTIP«, a se hkrati zavzema »za previdnost pri pogajanjih, saj meni, da mora imeti vsebina sporazuma prednost pred hitrim zaključkom pogajanj«. Poleg tega pa še, da se zavzema za »čim večjo transparentnost pogajanj in možnost sodelovanja zainteresirane javnosti pri oblikovanju stališč Republike Slovenije glede zadev, ki so predmet pogajanj«.

Kako bi javnost lahko lepše sodelovala kot na referendumu?