15. 4. 2016 | Mladina 15 | Kultura
Knjiga, porojena iz ljubezni do Ljubljane
Fotograf Joco Žnidaršič je izdal zadnji del fotografske trilogije o Ljubljani
Joco Žnidaršič je v knjigi objavil tudi zimske podobe njemu ljubega Koseškega bajerja
S knjigo Ljubljana, lepa in prijazna, izšla je konec lanskega leta, je Joco Žnidaršič, fotograf in dolgoletni urednik za fotografijo pri Delu, sklenil trilogijo fotografskih monografij o prestolnici. V knjigi Dobimo se na tržnici je zbral slikovite utrinke z ljubljanske tržnice, v Najlepši poti – zelenem prstanu Ljubljane je v vseh letnih časih predstavil Pot spominov in tovarištva, 34 kilometrov dolgo krožno pešpot okrog Ljubljane, monografija Ljubljana, lepa in prijazna pa je svojski prikaz njegovega videnja vedut (stare in nove) slovenske prestolnice. Še posebej je bil – zavedajoč se, da bo letos »zelena prestolnica« – pozoren na parke in zelenje. Uvod je kot za prejšnji monografiji napisal literarni zgodovinar Matjaž Kmecl in v njem, zanj značilno, hudomušno-informativno povzel zgodovino Ljubljane od starih Rimljanov do danes.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Kultura
Joco Žnidaršič je v knjigi objavil tudi zimske podobe njemu ljubega Koseškega bajerja
S knjigo Ljubljana, lepa in prijazna, izšla je konec lanskega leta, je Joco Žnidaršič, fotograf in dolgoletni urednik za fotografijo pri Delu, sklenil trilogijo fotografskih monografij o prestolnici. V knjigi Dobimo se na tržnici je zbral slikovite utrinke z ljubljanske tržnice, v Najlepši poti – zelenem prstanu Ljubljane je v vseh letnih časih predstavil Pot spominov in tovarištva, 34 kilometrov dolgo krožno pešpot okrog Ljubljane, monografija Ljubljana, lepa in prijazna pa je svojski prikaz njegovega videnja vedut (stare in nove) slovenske prestolnice. Še posebej je bil – zavedajoč se, da bo letos »zelena prestolnica« – pozoren na parke in zelenje. Uvod je kot za prejšnji monografiji napisal literarni zgodovinar Matjaž Kmecl in v njem, zanj značilno, hudomušno-informativno povzel zgodovino Ljubljane od starih Rimljanov do danes.
Joco Žnidaršič, ki je v sedemdesetih letih pogosto fotografiral jugoslovanskega predsednika Tita, se je pravzaprav šele po upokojitvi leta 1998 lahko posvetil svoji pravi strasti – fotografiranju in snovanju monografij. Do zdaj je izdal monografije o golfu na Slovenskem, o lipicancih, o Bohinju in o slovenskih vinogradih. Najprej je izšla knjiga o ljubljanski tržnici. »To je čudovit družabni prostor, kjer srečuješ prijatelje. Porodila se je zamisel o monografiji, ki jo je prekrasno uredil žal pokojni oblikovalec Miljenko Licul,« pravi Žnidaršič, po rodu iz Šoštanja, toda že od študentskih let živi in dela v Ljubljani.
V Ljubljani, lepi in prijazni s približno 200 njegovimi fotografijami sodeluje s kakšnimi 90 še fotografinja Dunja Wedam, njegovi nekdanji sodelavci pri časniku Delo pa s 60. »Odkar sem v pokoju, ne slikam več dogodkov. Zato so kolegi prispevali motive Ljubljane, ki jih v arhivu nisem imel. Denimo dogodke iz Stožic, maraton, Mahlerjev koncert in druge.« Z oblikovalcem Petrom Skalarjem sta več mesecev pregledovala tisoče fotografij, da bi nastal jagodni izbor za knjigo, ki deluje, čeprav so v njej sodelovali različni fotografi, v estetskem smislu koherentno in vsebinsko logično. »Fotografije so se morale ujemati barvno, vsebinsko in kompozicijsko,« pravi sogovornik.
Knjiga je sicer urejena po tematskih sklopih. Na uvodni strani nas pozdravi vrtnica Ljubljana, sledi fotografija zmaja, prepoznavnega simbola Ljubljane, nato fotografije, ki ilustrirajo Kmeclov prikaz zgodovine. V osrednjem delu sta Ljubljanski grad in tirna vzpenjača, nato se zvrstijo fotografije Magistrata, hiš na Mestnem trgu, veliko je fotografij ljudi in uličnega življenja, tudi pouličnih glasbenikov in umetnikov v starem delu mesta, saj je fotograf hotel prikazati »živo« Ljubljano in ne posnetkov za turistično razglednico. Ne manjka niti najnovejših posegov mestne uprave v podobo mesta. Zanimivo je, da je Žnidaršič v knjigo vključil tudi stavbe Telekoma Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Fakultete za računalništvo ter Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, novo pediatrično kliniko, hotel Lev, Stožice, 60-metrsko »Skakalnico« ob glavni železniški postaji in najvišjo stavbo v Sloveniji – 90-metrsko Kristalno palačo v nakupovalnem središču BTC. To je na vsak način poskušal posneti z vrhom v megli, da bi se Ljubljana okitila s »podobo Manhattna«, vendar mu ni uspelo. Vse te zgradbe je avtor kompozicijsko »odel« v zelenje parkov in izletniških tras, ki v zadnjem delu knjige dobijo z zimskimi motivi belo spokojno podobo, obogateno s posnetki iz časa okrog božiča in novega leta. Knjiga se konča s posnetki drsalcev, smučarskih tekačev, sankačev in tekačev ob Koseškem bajerju in na njem. Niti zamrznjene ključavnice na Mostu ljubezni mu niso ušle.
Knjiga je izšla v nakladi 4000 izvodov, 2000 od tega v angleščini. Po Žnidaršiču je namenjena »vsem tistim, ki imajo Ljubljano radi in so nanjo ponosni«. Seveda pa si ne dela utvar, da bi knjiga danes, ko ljudje večinoma slikajo s telefoni, dosegla prodajo več deset tisoč izvodov, kakor so jo njegove knjige pred desetletji. Trenutno snuje monografski pregled svojega dela, s čimer bo proslavil 80-letnico. Še naprej bo pohajkoval po Ljubljani, ki jo ima, tako kot njene prebivalce, neznansko rad. »Tudi po tem pogovoru bom odšel za urico ali dve na tržnico.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.