»Lažeš Janez«

Preiskovalec arhivov Roman Leljak je na začetku leta izdal knjigo Špiclji Udbe, ki je pritegnila pozornost predvsem zato, ker sta v njej omenjena zagovornika domobranstva Anton Drobnič in Justin Stanovnik. Oba sta pozneje pojasnila, da se ne spominjata, kako točno sta podpisala sodelovanje z jugoslovansko obveščevalno službo. Drobnič, nekdanji predsednik Nove slovenske zaveze, je dejal, da je podpisal po dolgem mučenju in da nikoli ni zares pomagal jugoslovanski oblasti. Hkrati je Leljaka obtožil, da uporablja »boljševistične metode«.

V njun prepir se je vključil tudi predsednik SDS Janez Janša. Potem ko je Leljak na omrežju Twitter zapisal, da »desni mediji« s podpiranjem Drobniča »relativizirajo vse udbovce«, mu je Janša svetoval, naj bo »objektiven do drugih«, in ta poziv podkrepil z navedbo, da je bil Leljak sam agent jugoslovanske vojaške obveščevalne službe in da je v Janševem stanovanju nastavil prisluškovalne naprave. Leljak to odločno zanika in je v prvem odziv napovedal tožbo proti Janši. Sledilo je še nekaj dopisovanja, saj je Leljak zapisal, »Lažeš Janez«, Janša pa je na to odgovoril: »Ne tako hitro, Roman.« Dodal je še, da ima dokaze za te trditve. Za spletni portal Nova24TV je svoje dodal še Drobnič, Leljaka je obtožil, da mu je pred izidom knjige ponudil, da ga za plačilo izpusti iz nje. Tudi to Leljak odločno zavrača in je javno pozval policijo, naj razišče Drobničeve obtožbe. Glede tožbe proti Janši pa si je po nekaj dneh premislil.

Odnos med Leljakom in Janšo ima dolgo zgodovino. Janša je leta 1993, ko je bil obrambni minister, dejal, da je bil Leljak eden od štirih obveščevalcev, s katerimi je dobil vojno za Slovenijo. Leljak je leta 1988 odšel iz Jugoslovanske ljudske armade in naj bi bil pri osamosvojitvi pomagal z operativnimi podatki o svojem nekdanjem delodajalcu. Že aprila 1990 pa je izstopil iz stranke SDZ, predhodnice stranke, katere predsednik je Janez Janša. Kolegi naj bi mu bili med drugim očitali, da je po narodnosti Hrvat. Nekaj mesece pozneje se je javno sprl z Janšo, ker ga je ta vabil v t. i. »Sektor 9«, njemu pa to ni bilo všeč, saj naj bi šlo za tajno protiobveščevalno službo, ki je delovala, čeprav uradno ni obstajala.

Potem sta se njuni poti za 20 let ločili. V tem času se je Leljak lotil poslov, a je deloval tako, da je bil obsojen zaradi poslovne goljufije in je šel leta 2008 v zapor, tam pa je začel raziskovati polpreteklo zgodovino. Zaradi tega je spet postal uporaben za Janšo.

Zadnji spor glede Drobniča je zanimiv, saj ponuja še en dokaz, kako Janša razume razkrivanje temnih plati jugoslovanske zgodovine. Če gre za politične nasprotnike, je dovoljeno prirejanje dokumentov, kot pri ustavni obtožbi takratnega predsednika republike Danila Türka leta 2011. Če gre za bližnje, pa je treba biti »objektiven«. Ko kdo ne razume pravil, je opomnjen na svoje (izmišljene) grehe.