16. 5. 2016 | Kultura
Narava v središču letošnjega festivala Svetlobna gverila
Gilberto Esparza
Mednarodni festival Svetlobna gverila, ki letos praznuje deseto obletnico, je posvečen predstavljanju del sodobne vizualne umetnosti, katerih osnovno izrazno sredstvo je medij svetlobe. V letu, ko se Ljubljana ponaša z nazivom Zelene prestolnice Evrope, so za tematsko vodilo festivala izbrali naravo, zaradi česar so se tokrat, poleg ustaljenih lokacij, podali še v nekatere mestne parke in v Botanični vrt.
Otvoritev festivala bo 16. maja ob 21.30 v Galeriji Vžigalica, kjer bodo svoje projekte predstavili: Gilberto Esparza, Urša Vidic, Špela Petrič in Shreyasi Kar, Natan Esku, Tilen Sepič. Instalacija mehiškega umetnika Gilberta Esparze, nagrajena z Zlato Niko na festivalu Ars Electronica 2015 v Linzu, temelji na sožitju organskih in elektronskih elementov, ki omogočajo proizvodnjo električne energije, ta pa vzdržuje življenje zelenega biotopa. Hibridna infrastruktura, ki s svojim postapokaliptičnim značajem ozavešča distopične scenarije, predstavlja samozadosten sistem rastlin in mikroorganizmov, sposoben preživeti človekovo uničenje narave. Projekt Urše Vidic skuša zaobjeti naravo v vsej njeni veličini in lepoti: v vitrini, ki generira lastno atmosfero, avtorica poustvarja idejo sublimnega.
Špela Petrič je skupaj z indijsko umetnico Shreyasi Kar zasnovala projekt, ki na simboličen način preizprašuje vlogo rastlin v sodobni ekonomiji. Projekt nas s tehnikami fotobiokemičnega tiskanja podob različnih denarnih valut na rastlinske liste sooča s spoznanjem, da je denar kot simbol ekonomskega sistema istočasno znak za številne rastlinske vrste, ki s svojimi metabolnimi mrežami omogočajo emergentne pojave, značilne za človeško kulturo. Natan Esku se v ambientalni postavitvi loteva reciklaže svojih starejših projektov. Iz odpadle plastike zasnovan organizem nenehno evolvira in se razvija, ohranja ali izloča določene elemente glede na njihovo funkcijo, prilagodljivost in prosojnost. Video v galerijskem oknu Tilna Sepiča izpostavlja motive iz vsakdanjega življenja, ki jih avtor jemlje iz njihovega konteksta in jih izolira, da bi ustvaril kontrast sugestivnosti vizualne prenasičenosti, ki smo jim izpostavljeni v urbanem okolju.
Na otvoritveni dan bodo v bližnji okolici potekali številni dogodki: na Trgu francoske revolucije bo na ogled instalacija Kokon NTF-Oddelka za tekstilstvo Kokon, v preddverju Križank se predstavlja Srednja šola za oblikovanje in fotografijo s projektom Kalejdoskop ali opazovanje lepote oblik, na Gosposki ulici se s projekcijo Koda Kup predstavljajo Lenka Đorojević. Lina Rica, Maja Burja in Staš Vrenko, na Novem trgu bo na ogled site-specific skulptura Andreja Bahne Zate sem shranil sončni zahod, v atriju ZRC bo na ogled svetlobna kinetična instalacija (M)ondes, francoskega dvojca Atsara, na fasadi ZRC bo na ogled mapirana-video projekcija Detajli naravne svetlobe, dvojca Ocubo, na Vegovi ulici se predstavlja Tina Drčar s projektom Turritopsis nutricula–nesmrtna meduza, na Bregu pa z interaktivnim projektom Utrip drevesa sodelujeta Sabina Černič & Janez Grošelj.
Številne umetniške intervencije, predstavljene v sklopu festivala, tematizirajo in raziskujejo različne pomene, ki jo ima narava za človeka v sodobni družbi. Bodisi kot vir ustvarjalnega navdiha, celo mistične kontemplacije, ali pa kot zavetišče skrivnostnih sil in procesov, ki zbujajo znanstveno in kreativno radovednost, narava tako umetnikom kot gledalcem brez dvoma ponuja neizčrpno količino gradiva in motivov. Predstavljeni projekti poustvarjajo sublimno lepoto narave, uprizarjajo igriva vsebinska ter formalna premeščanja ter ponujajo številna izhodišča za vsakovrstna raziskovanja in umetniška eksperimentiranja.
Z večletnim projektom Boštjana Drinovca začenjajo tudi s postopnim oblikovanjem Svetlobnega parka, ki bo umeščen v park ob Gradaščici v Trnovem. V sodelovanju s številnimi izobraževalnimi in kulturnimi institucijami so tudi letos v program vključili dijake in študente ljubljanskih šol in fakultet, pripravljajo pa tudi serijo delavnic pod vodstvom Špele Petrič, Katje Paternoster, Martina Podlogarja in Andreja Štularja.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.