Vzeta pokojnina

Prejšnji teden smo izvedeli, da je ustavno sodišče pritrdilo vladi in odločilo, da četrti in peti odstavek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2012 nista v neskladju z ustavno.

Odstavka, katerih ustavno presojo sta zahtevala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikat delavcev trgovine, določata, da dokupljena doba ne prispeva k doseganju pogojev za starostno pokojnino. Določba zadeva ljudi, ki so bili brezposelni in so si prostovoljno plačevali obvezno pokojninsko zavarovanje, ter tiste, ki so delali krajši delovni čas in so si prostovoljno plačevali razliko do polnega delovnega časa. Teh ljudi je okoli 25 tisoč, trdi Ladislav Rožič, generalni tajnik Sindikata delavcev trgovine.

Dejstvo je, da se je položaj teh ljudi poslabšal. Kako točno? Gre za razliko med starostno in predčasno upokojitvijo, ki je v prejšnjem zakonu ni bilo, ta razlika pa je odvisna od upoštevanja dokupljene delovne dobe. Starostno pokojnino dosežejo tisti, ki so stari 65 let in imajo 15 let delovne dobe, in tisti, ki so stari 60 let in imajo 40 let delovne dobe brez dokupa. V teh 40 letih delovne dobe torej šteje le delovna doba brez dokupa, torej delovna doba, plačana iz bruto plač. Dokupljena delovna doba še vedno velja, če se posameznik odloči za predčasno upokojitev – pogoja zanjo sta 60 let starosti in 40 let delovne dobe.

Gre torej za ljudi, ki pri 60 letih starosti izpolnijo pogoje za predčasno, ne pa za starostno upokojitev. Pomembno je predvsem, da starostna upokojitev prinaša višjo pokojnino od predčasne. Kot je zapisala ena od posameznic, ki so poleg sindikatov zahtevale ustavno presojo, je zaradi stečaja delodajalca izgubila službe, nove pa ni našla, zato je »ob skromnih prihrankih s pomočjo hčere plačevala prispevke za to zavarovanje«. Nov zakon zanjo pomeni, da bo njena pokojnina namesto 400 evrov mesečno znašala 60 evrov manj.

Sindikatov ne moti razlika med predčasno in starostno pokojnino, ampak to, da ta razlika velja za nazaj. Ustavno sodišče jih je zavrnilo z utemeljitvijo, da vsaka pokojninska reforma pomeni spremembo za nazaj. Temu lahko pritrdimo z navedbo, da se v času opravljanja poklica vsakega delavca spremeni upokojitvena starost ali zahtevana delovna doba. Iz odločbe ustavnega sodišča izhaja, da so lahko zaradi slabega stanja pokojninske blagajne tudi »dokupovalci« pričakovali zaostritve. Dva od devetih ustavnih sodnikov in sodnic – Etelka Korpič Horvat in Miroslav Mozetič – se s tem nista strinjala. Po njunem so ljudje upravičeno pričakovali, da se bo dokupljena doba upoštevala v celoti. Pozornosti je vredno tudi to, da je zadnja pokojninska reforma za nekatere kategorije ljudi določila, da zanje spremembe ne veljajo za nazaj. Gre na primer za kratkotrajno brezposelne in za invalide.

Zakaj torej vlada dolgotrajno brezposelnim ni omogočila, da dokupljena doba za nazaj velja, kot so pričakovali, ko so jo dokupovali? Zaradi spodbujanja delovne aktivnosti. Če poenostavimo, vlada izhaja iz prepričanja, da morajo ljudje, tudi ko se upokojujejo, nositi posledice brezposelnosti. Stališče večine ustavnih sodnikov pa lahko poenostavimo tako: če so ljudje mislili, da jim posledic dolgotrajne brezposelnosti ne bo treba nositi (oziroma če so verjeli državi, ko jim je rekla, da jim jih ne bo treba), so imeli neutemeljena pričakovanja.