Schindlerjev seznam po treh desetletjih tudi v slovenščini

Roman Schindlerjev seznam, po katerem je nastal tudi istoimenski film, več kot 30 let po izidu izvirnika Thomasa Keneallyja prihaja med slovenske bralce. Izšel je pri Celjski Mohorjevi družbi v prevodu Rudija Medena. Po njegovih besedah ni le pričevanje o zgodovini, temveč sleherniku postavlja vprašanje, kako bi ravnal v trenutku etične dileme.

Predstavitev prevoda v knjigarni na Nazorjevi sta uvedla odlomka iz istoimenskega filma, ki ga je 11 let po objavi romana režiral Steven Spielberg: prizor o tem, kako je Schindler rešil enega od Judov, in prizor z deklico v rdečem plaščku, ki se skrije pod posteljo. Prizor deklice, sicer resnične osebe, je bil po prevajalčevih besedah tisti odločilni moment, v katerem se je nemški podjetnik Oskar Schindler, član nacionalsocialistov, ki je med drugo svetovno vojno na Poljskem pred smrtjo v taboriščih rešil okrog 1200 Judov, odločil delovati proti režimu.

Avstralski pisatelj Keneally ga je v romanu, kot ga je zvrstno označil sam, opisal skozi vse življenje, od tega, kako je deloval na obe strani, do smrti. Pri tem je opisal tudi posamezne dogodke, ki so se takrat zgodili, denimo prvi protijudovski ukrepi, nastanek geta, koncentracijska taborišča, čiščenje taborišč. Več poudarka v knjigi v primerjavi s filmom pa je po Medenovih besedah v tem, da je Schindler rešil Jude tako, da je na Moravskem blizu rodnega kraja ustanovil svoje koncentracijsko taborišče in jih vanj "spravil" do konca vojne.

Knjiga med drugim opisuje tudi njegov beg in kako se je do smrti prebijal s pomočjo t.i. šindlerjevcev. V zasebnem življenju je bil namreč, kot je povedal zgodovinar Renato Podbersič, vse prej kot vzoren človek: ljubil je ženske in alkohol, kot podjetnik včasih tudi sumljivega slovesa je bankrotiral. A zapomnili si ga bomo po tem, da je kljub temu, da je bil Nemec, Arijec, rešil 1200 Judov, zaradi česar ga je država Izrael imenovala za pravičnega med narodi, je poudaril Podbersič.

Čeprav je bil kontroverzna oseba, je za zmanjšanje obsega holokavsta kot posameznik storil največ. Vendar pa ga avtor pri opisovanju njegovih dejanj ne povzdiguje v svetnika, pač pa opominja tudi na druge plati, da predstavi kar najbolj objektivno sliko, je povedal Meden.

Osrednje sporočilo romana je po prevajalčevem mnenju v tem, da človeštvo ne more preživeti brez nesebičnosti in ljubezni do sočloveka, nesebičnost pa se včasih pojavi na zelo nenavadnem mestu. Poleg tega knjiga pri bralcu izzove vprašanje, kaj bi sam storil v trenutku etične dileme.

Kot je pojasnil Podbersič, je Schindlerjev seznam nekaj novega pri ukvarjanju s holokavstom, ker temelji na dejstvih. Keneally je snov za roman zbral pri 50 pričevalcih - rešencih iz sedmih držav, ki so preživeli prav po Schindlerjevi zaslugi. Seznami rešencev so se ohranili, avtor pa se je pri pisanju skliceval tudi na ustanovo Jad Vašem, ki neguje spomin na skoraj šest milijonov Judov, pobitih v holokavstu. Roman je torej historično dokumentiran, je poudaril Podbersič.