Če si bogat, si konkurenčen

Slovenija se je na letošnji lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD uvrstila na 43. mesto, kar glede na lani pomeni napredovanje za šest mest. Dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja je ob predstavitvi lestvice dejal, da je »Slovenija ena od tistih držav, ki so na lestvici zabeležile največji napredek,« v Gospodarski zbornici Slovenije pa so bili za odtenek kritičneje razpoloženi. »Če bi politiki opravili domačo nalogo, bi bili uvrščeni višje,« je pripomnil predsednik Samo Hribar Milič in posebej omenil višja mesta naših novih vzornic, vzhodnoevropskih držav od Litve do Poljske.

Smo torej slabši, enaki ali boljši? Vsaj malo boljši?

Pred tremi leti smo še bili najslabši na svetu. Tedaj je revizorska hiša Ernst & Young objavila izsledke raziskave o korupciji in podkupovanju v Evropi. Iz njih je izhajalo, da je najbolj koruptivna država na svetu – Slovenija. No, izkazalo se je, da je družba Ernst & Young raziskavo opravila z anketiranjem članov slovenskih uprav, ki so bili v očitno depresivnem letu 2013 skoraj stoodstotno enotni, da je podkupovanje v Sloveniji uveljavljena poslovna praksa. Tako smo se uvrstili na prvo mesto po koruptivnosti, pred drugouvrščeno Kenijo.

Takšne lestvice je zato treba jemati s precejšnjo rezervo. Tudi zadnjo, ki jo je sestavil IMD in na kateri se je na prvem mestu po konkurenčnosti proslavil Hongkong, ki mu je očitno malce več kitajske avtoritarnosti koristilo. Ali pa Singapur, ki se je uvrstil na četrto mesto – očitno singapurski konkurenčnosti koristi omejevanje svobode govora, po kateri je vedno na zadnjih mestih. Tudi lestvica IMD temelji na menedžerskih anketah in lahko si predstavljamo, da menedžerji v Švici, ki dovoljuje individualne davčne odpustke, to državo hvalijo do onemoglosti. Kar je gotovo pripomoglo k temu, da je Švica uvrščena na drugo mesto.

Jemati takšne lestvice kot pomoč pri snovanju gospodarske politike, je neumno. To je recimo naredila druga vlada Janeza Janše, ki si je v koalicijsko pogodbo vpisala načelo delovanja koalicije v smeri takšnih rešitev, »katerih cilj bo, da se na lestvici konkurenčnosti IMD uvrstimo med 20 najboljših držav«. Ukrepi, ki so potem sledili, so Slovenijo spravili na kolena. Šele konec rezanja in varčevanja je imel na povečanje konkurenčnosti naše države, za koga paradoksalno, pozitivne učinke.

Sicer pa je najbolj uničujočo kritiko lestvice IMD letos izrekel kar sam direktor inštituta IMD Arturo Brisa. Lestvica je letos praznovala 25 let. Brisa je pregledal podatke zadnjih 25 let in med drugim zapisal, da se žal glede na te podatke za vse bolj utemeljene kažejo strahovi, da bogatejši postajajo vse bogatejši, revni pa revnejši. Po letu 1995 naj bi se bila neenakost v svetu izjemno povečala, »in žal moramo ugotoviti, da akumulacija bogastva revnim ni prinesla blaginje … Inovacijsko usmerjena gospodarstva revnih držav sicer izboljšujejo konkurenčnost, a tudi večajo neenakost. Temu vprašanju moramo posvetiti dolgoročno pozornost.«

Ne potrebujemo torej neskončne konkurenčnosti, ampak normalno življenje.