Idealna rešitev?

Strokovnost centrov za socialno delo javnosti morda še nikoli ni tako zanimala kot zadnja dva meseca, v katerih smo razpravljali, ali so uslužbenci centra za socialno delo v Velenju ravnali prav, ko so 30. marca prišli po dva dečka v vrtec in ju odpeljali k rejnikom.

Prejšnji teden sta upravno sodišče in upravna inšpekcija sporočila, da sta centra za socialno delo v Velenju in Slovenj Gradcu ravnala napačno. »Od smrti matere sta otroka živela pri tožnici kot del družine. V to družinsko življenje pa je bilo poseženo z nenadnim in nenapovedanim dejanjem odvzema otrok tožnici na način, da sta bila odpeljana iz vrtca,« je razložila sodnica, a dečka pustila pri rejnikih, ker ju želi obvarovati pred prepogostimi selitvami. Na odločitev sta se pritožili obe strani. Stari starši zato, ker želijo, da se dečka vseeno takoj vrneta k njim, center za socialno delo pa zato, ker se ne strinja s sodničino definicijo »družine« in »odvzema otrok«. Zdi se, da je slovenska zakonodaja na strani centra, saj določa, da je družina »življenjska skupnost staršev in otrok« in da se otrok lahko odvzame le staršem.

Manj prostora za nestrinjanje pušča odločitev upravne inšpekcije, ki je delo slovenjgraškega centra ocenila kot nezakonito zaradi več napak v postopku. Tako bi se moral o primernosti starih staršev za rejništvo izrekati center v Velenju, kjer imata dečka prijavljeno prebivališče, in ne tisti v Slovenj Gradcu, kjer živijo stari starši. Druga večja napaka je, da slovenjgraški center o vlogi starih staršev za rejništvo ni obvestil ministrstva za družino, to pa zato ni moglo pravočasno izdati dokumenta, na katerega bi se stari starši lahko pritožili. Pojasnilo socialnih delavcev, da je bila odločitev o rejništvu kljub postopkovnim nepravilnostim v interesu dečkov, po vseh podatkih drži, a to ni izgovor.

O tem primeru bomo gotovo še razpravljali, saj poteka v zvezi z njim več sodnih postopkov, in tudi zato, ker je ministrica Anja Kopač Mrak ta teden v razpravo ponudila predlog novega družinskega zakonika. Po novem bi centri za socialno delo zgolj svetovali, odločala pa bi sodišča. »S tem bi veliko uredili,« pravi dekanja Fakultete za socialno delo dr. Vesna Leskošek, a opozarja, da je »skeptična do sodišč, saj večinoma nimajo ne znanja in ne osebnega odnosa do stisk ljudi«.

Na podlagi odzivov sodnikov smo lahko vsaj malo potolaženi, saj se tega očitno zavedajo. »Sodniki se bomo morali dobro pripraviti,« je za Večer dejal višji sodnik Matej Čujovič. Po njegovem bi bila to »idealna rešitev«. »Ne dvomim o strokovni usposobljenosti delavcev v centrih za socialno delo, vendar menim, da bo ta lahko prišla bolje do izraza, če se bo njihova sedanja večplastna funkcija ločila in se osredotočala na svetovalno in predlagalno, odločala pa bodo sodišča, kjer so ustrezno varovane tudi človekove pravice drugih udeležencev.«

Družinska sodišča so vlade želele uvesti že s prejšnjimi predlogi novih družinskih zakonikov, a so ti padli ravno zaradi skupin, ki zdaj uporabljajo primer velenjski dečkov za napad na Anjo Kopač Mrak. Prejšnjim novelam so nasprotovali, ker so urejale tudi položaj istospolno usmerjenih oseb. Ta je bil vmes »urejen« v ločenem zakonu, zato ni razlogov, da najnovejši predlog družinskega zakonika ne bi bil sprejet.