Novi zapor

Pred časom je penolog dr. Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani v kolumni v časniku Dnevnik navedel pomisleke ob gradnji novega zapora v Ljubljani. Poudaril je, da je napačna pot gradnja velikega zapora, saj zaporski sistemi z manjšimi dislociranimi enotami dajejo precej boljše rezultate pri ponovni vključitvi obsojencev v družbo. Povsem neprimerna je združitev moškega in ženskega zapora, ki je predvidena v sklopu novega zapora: »Ne gre le za težave, ki praviloma nastajajo ob stiku dveh za marsikaj prikrajšanih spolov. Gre predvsem za to, da je ženski zapor organizem, ki se na poseben način razvija od leta 1975, ko je stopil na pot posebne vrste eksperimenta. V nekaj letih je postal referenčni zapor za vso Evropo, ker nam je uspelo narediti iz njega odprt zavod za 90 odstotkov obsojenih.«

Za pojasnila smo se obrnili na ministrstvo za pravosodje, ki vodi projekt gradnje zaporov. Gradnja novega »mega zapora« naj bi se začela leta 2019, objekt naj bi bil izročen v uporabo leto za tem, finančna konstrukcija investicije pa, pojasnjujejo na ministrstvu, »še ni zaključena do te mere, da bi lahko posredovali strukturo virov financiranja«. Del sredstev pa naj bi dobili prek posojila Sveta Evrope, ker naj bi se z gradnjo novega zapora izboljšale neprimerne razmere za bivanje obsojencev, ki smo jim že dalj časa priča v nekaterih slovenskih zaporih. Novi zapor naj bil imel zmogljivost 388 mest za zapornike in 165 za zapornice. V moški del zapora naj bi z zaprtjem sedanjega ljubljanskega zapora preselili okoli 170 zapornikov, v ženski del pa okoli 90 zapornic z Iga.

Razlog za večjo zmogljivost zapora naj bi bil predvsem v tem, »da morajo imeti posamezne kategorije zaprtih med seboj ločene bivalne prostore in tudi spremljajoče dejavnosti«. Pri ženskah, kjer bo zmogljivost enkrat večja od sedanjega števila zapornic, »je poleg ostalih podkategorij (zapornice, pripornice, nevarne, begosumne, odvisnice ...) potrebno ustrezno oskrbeti tudi matere z otroki. Za vse te podkategorije oz. skupine je treba zagotoviti ustrezne prostore«, kakršnih v sedanjem zaporu na Igu ni. »Nov zapor se bo gradil zato, da se zagotovijo ustrezni pogoji prestajanja kazni, ne pa, da se ’preslika’ obstoječe stanje, ki je povsem neustrezno«, pojasnjujejo in dodajajo, da moški in ženski zapor »ne bosta združena, ampak bosta na isti lokaciji zgrajena kot dva ločena, samostojna zapora.«

Zdi se logično, da se zgradi nov zapor z večjo zmogljivostjo, saj je število zapornikov v Sloveniji med najhitreje rastočimi v Evropi. A to se dogaja prav zato, ker se slovenska penologija vse bolj odmika od dobrih praks iz preteklosti in se približuje zahodnim modelom čim večjih in čim bolje varovanih zaporov. Kar pa se ločenih zaporov za moške in ženske tiče, je težko argumentirati, da gre za ločeni zapor, če je med zaprtimi ženskami in moškimi le ograja ali zid.