Slovenska in kitajska sodobna umetnost v Mariboru

V Umetnostni galeriji Maribor je do 14. avgusta na ogled razstava z naslovom Zemlja je ploščata, ki predstavlja slovensko in kitajsko sodobno umetnosti, nastala pa je v sodelovanju z Akademijo za filmsko umetnost iz Pekinga kot del mednarodnega projekta med Slovenijo in Kitajsko. Razstava, ki temelji na kuratorskem dialogu Peng Fenga, kitajskega kuratorja in profesorja umetnostne teorije ter Brede Kolar Sluga, kuratorice in direktorice UGM, bo med 10. in 22. septembrom na ogled tudi v Today Art Museum v Pekingu.

Na razstavi sodeluje osem mednarodno priznanih sodobnih kitajskih in slovenskih umetnikov (Uršula Berlot, Feng Fang, Samuel Grajfoner, Marjan Gumilar, Zmago Lenárdič, Shang Yang, Tan Ping, Zhang Fangbai) po izboru kuratorjev razstave. Kljub njihovim navidezno velikim formalnim in vsebinskim razlikam vsa izbrana dela reflektirajo dosežke modernizma, hkrati pa se odzivajo na konkretnosti sodobnega sveta v tranziciji, vzporedni z velikimi spremembami znotraj družbenopolitičnega, ekonomskega in ekološkega polja. Naslov projekta Zemlja je ploščata po besedah Brede Kolar Sluge nagovarja različna vprašanja. Med drugim se ukvarja s tem, kaj pomeni spoznanje, da je Zemlja v resnici okrogla. Gotovo bi moralo sprožiti idejo o tem, da smo zelo povezani. Hkrati pa vemo, da smo se v 500-letni zgodovini, vsaj zahodne civilizacije, bolj ukvarjali s tem, kako in kam se premika središče.

Po besedah Peng Fenga "se sodobna kitajska umetnost kot del globalizacijske kulture bistveno ne razlikuje od preostalega sveta. A pri tem gre le za površinski pojav. Če bi se spustili globlje, bi pod podobnimi površinami opazili velike razlike. Sodobna kitajska umetnost ni mogla obstati izven odnosov z dolgo zgodovino kitajske kulture. Globok in zgoščen pomen kulture in družbe je stisnjen pod ravno površino. Tudi svet sodobne kitajske umetnosti je raven. Toda pod to ravno površino se nahaja oddaljen in neskončen spomin.  Kitajski umetniki Feng Fang, Shang Yang, Tan Ping in Zhang Fangbai so dejavni znotraj svetovne globalne umetnosti. Kljub temu mednarodno občinstvo vendarle začuti pridih kitajske kulture, ki seva iz njihovih del, čeprav se zdi njihova kulturna globina še vedno skrita."

"Sodobna umetnost vedno govori tudi o tem, da svet raste in da s težavo dohajamo njegove dimenzije in izkušnje. Rušenje tal pod nogami je drugo ime za sodobnost. Stopnica, na katero lahko za kratek čas, vendar trdno stopimo, pa sinonim za sodobno umetnost. Uršula Berlot, Samuel Grajfoner, Marjan Gumilar in Zmago Lenárdič potrjujejo, da je še vedno mogoče ustvariti sodobno "sliko" s prepričljivim sporočilom. Vendar njihova slika odseva nestabilnost in krhkost tako sveta kot tudi slikovnega nosilca. So njeni iskreni častilci, kar pa jim ne preprečuje, da ne bi preverjali koncepta vizualnega. Zahodna, torej tudi slovenska, eksistencialna in vizualna izkušnja se tesno navezuje na občutenje materialnega. Dojemanje resničnosti pa je praviloma utemeljeno skozi lastno telo. Zavedanje snovnosti in telesnosti je v njihovih delih vselej prisotno, a zgoščeno v minimalističen jezik, od gledalca zahteva tako čutno kot miselno branje hkrati. Takšen opis posebnosti zahodne kulture kljub klišejskosti najbolje približa razloge, zakaj danes želimo povezati svojo prostorsko izkušnjo s tisto, ki prihaja z drugega konca sveta. Tudi tam se kljub povsem drugačni tradiciji vizualnosti postavljajo sorodna vprašanja," pravi Breda Kolar Sluga.