Hvala lepa!

Miro Cerar je v odgovoru Mateju Toninu iz NSi naštel, katere reforme bo vlada še pripravila v drugi polovici mandata. Med drugim je napovedal, da bo ministrica za delo Anja Kopač Mrak vladi poslala spremembe delovnopravne zakonodaje, ki naj bi povečala »prožno varnost« delavcev. »Zelo pomembno je, da pomagamo gospodarstvu in delavcem tako, da lahko delodajalec tistim, ki slabo delajo, ki so, po domače rečeno, leni ali pa neodgovorni, na hitro reče hvala lepa, jih odslovi,« je pojasnil premier. Hkrati naj bi po spremembah država »tistim dobrim delavcem, tistim, ki iščejo zaposlitev, ki so v stiski, z dodatnimi spodbudami in ukrepi omogočila, da bodo prej prišli do dela in da bodo še bolje zavarovani v svojih delovnopravnih statusih, ali pa v situaciji, ko bodo brez dela.«

Predlogov sprememb še ni, vendar zagotovo ne bo šlo za »prožno varnost«. Na Danskem, kjer v največjem obsegu uresničujejo ta koncept, delavci res hitro izgubijo službo, vendar takoj dobijo zelo visoka nadomestila plač in plačilo dragega učenja za drug poklic. Slovenija za to nima denarja, zato vlada verjetno namerava zgolj olajšati odpuščanje delavcev in delodajalcem ponuditi olajšave za zaposlovanje.

Pravnik in sociolog dr. Mato Gostiša poudarja, da ima že zdaj le pet članic OECD prožnejšo ureditev individualnega odpuščanja kot Slovenija. »Na tem področju smo zdaj že postali ena izmed najbolj neoliberalnih evropskih držav. Domači in tuji kapital, ki je sicer res ’plaha ptica’, se v Sloveniji zdaj glede tega ne more več pritoževati,« je zapisal v Delu.

Cerar verjetno izhaja iz logike, da lažje odpuščanje poveča tekmovalnost med delavci, ki so zato bolj disciplinirani in povečajo produktivnost podjetja. Gostiši se zdi tako razmišljanje napačno. »Naj opozorim le na naslednje: le kdo se bo v delovnem smislu optimalno ’razdajal’ za nekega delodajalca in njegove dobičke, če pa je pri njem samo začasno zaposlen prek agencije, ali če ve, da nima pri konkretnem delodajalcu zagotovljene prav nobene dolgoročnejše zaposlitvene varnosti?«