Kdo se boji strahu?

Režiser Dejan Babošek se je odločil, da bo namesto romantične komedije, saj teh na velikih platnih res ne manjka, raje posnel film o strahu. Nekonvencionalno bo tudi financiranje, usodo filma je prepustil zbiranju denarja prek spletne platforme IndieGogo oziroma t. i. crowdfundingu. Do zamisli za vsebino pa ga je privedel prav strah. A ne njegov, temveč strah drugih. Opazil je, da sta se v času, ko se je po balkanski poti začela množična selitev beguncev in migrantov, v Sloveniji oblikovala dva pola. Zmotila ga je predvsem močna protibegunska propaganda, ki jo je v javnosti podpihovala slovenska desnica. Ta po njegovem še zdaj seje strah in sovraštvo.

Babošek meni, da je to, kar se danes dogaja, nekakšen remake političnih razmer v Nemčiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Iz tega je izhajala tudi zamisel, da je filmsko zgodbo oblikoval okoli neonacista. Čustvena zgodba 17-letnika želi sporočiti, da človeka na strani sovraštva čaka zgolj poraz. »Kultura lahko družbi nastavi ogledalo. Za ustavitev kulture strahu bi se moralo z mediji povezati več institucionalnih mehanizmov,« je prepričan Babošek. »Za navdih in raziskavo sem si ogledal film z neonacistično tematiko American History X, slovenski dokumentarec Koalicija sovraštva in nemški film Sophie Scholl: Die letzten Tage. Naj omenim še nekaj filmov s podobno tematiko, kot so The Believer z Ryanom Goslingom, Romper Stomper z Russllom Crowom in srbski film Šišanje. Veliko sem raziskoval tudi ozadje neonacističnega gibanja,« pojasnjuje.

Strah je nedvomno res postal orožje št. 1, predvsem v rokah političnih strank. V filmu Strah srednješolec nasede prav tej manipulaciji skrajne desnice. »Z doktrino strahu nezadovoljnemu ljudstvu zlahka ponudimo sovražnika, ki navidezno predstavlja celoten družbeni problem. Kam to pelje, smo videli vsi na nešteto primerih iz zgodovine. Žal pa imajo ljudje slab spomin, poleg tega je dejavnik tudi to, da se zgodovina danes rada potvarja. Ko prebiram spletne komentarje in berem o tem, kako nekateri ljudi v Hitlerjevem slogu pošiljajo v plinske celice, mi postane slabo,« opozarja Babošek in dodaja, da je vse to plod propagande skrajne desnice.

Ker ima ekipa s filmom tudi mednarodne ambicije, stroški izvedbe iz dneva v dan rastejo – za uspešno izpeljano produkcijo kratkega filma Strah in distribucijo, promocijo, okrogle mize in festivale po režiserjevih izračunih potrebujejo okoli 60 tisoč evrov. V okviru kampanje za zbiranje denarja na platformi IndieGogo bodo 22. junija v Ljubljani pripravili prvi dogodek in okroglo mizo. Snemanje filma bo julija, nato bo sledila postprodukcija. Po premieri pa bodo pripravili tudi okroglo mizo na temo ozaveščanja o rasizmu, fašizmu in nestrpnosti. Teh okroglih miz je ob projekcijah filma načrtovanih več oziroma kar v 25 krajih po Sloveniji.

Strah je Baboškov prvi kratki film, za sabo ima že celovečerna filma Izhod in Ksana, sicer pa je napravil več kot 400 glasbenih videospotov. V predalu ima, kot pravi, še kar nekaj zgodb in družbeno angažiranih projektov. Priložnost pa bo, kljub vsemu, vendarle dobila tudi romantična komedija, »verjetno takrat, ko bo potreboval malo preklopa«. V slogu Stevena Spielberga in Fatiha Akina, ki po projektih s težjo tematiko navadno posnameta kaj lahkotnejšega.