17. 6. 2016 | Mladina 24 | Kultura
Mesec fotografskih festivalov
… v znamenju Salgada in dosežkov slovenskih fotografov
Joco Žnidaršič je leta 1977 s sekvenco - reportažo o konjih in njihovih vodnikih izpod Triglava osvojil tretjo nagrado na natečaju World Press Photo.
Čeprav smo šele na polovici leta, lahko mirno zapišemo, da je letošnje leto za slovenske fotografe po prejetih mednarodnih nagradah najboljše do zdaj. Matic Zorman je februarja za fotografijo male begunke v srbskem Preševu (Čakajoč na popis) na natečaju World Press Photo, najpomembnejši instituciji za dokumentarno fotografijo, v kategoriji Ljudje dobil prvo nagrado. Matjaž Krivic je v isti kategoriji za fotografijo Kopanje prihodnosti, ki prikazuje rudarja v rudniku zlata v Burkina Fasu, prejel drugo nagrado. Aprila letos je bil med dobitniki Pulitzerjeve nagrade tudi slovenski fotograf Srdjan Živulović. Prejel jo je kot član Reutersovega kolektiva za oktobra lani v Brežicah posneto fotografijo pribežnikov na poti v Evropo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Kultura
Joco Žnidaršič je leta 1977 s sekvenco - reportažo o konjih in njihovih vodnikih izpod Triglava osvojil tretjo nagrado na natečaju World Press Photo.
Čeprav smo šele na polovici leta, lahko mirno zapišemo, da je letošnje leto za slovenske fotografe po prejetih mednarodnih nagradah najboljše do zdaj. Matic Zorman je februarja za fotografijo male begunke v srbskem Preševu (Čakajoč na popis) na natečaju World Press Photo, najpomembnejši instituciji za dokumentarno fotografijo, v kategoriji Ljudje dobil prvo nagrado. Matjaž Krivic je v isti kategoriji za fotografijo Kopanje prihodnosti, ki prikazuje rudarja v rudniku zlata v Burkina Fasu, prejel drugo nagrado. Aprila letos je bil med dobitniki Pulitzerjeve nagrade tudi slovenski fotograf Srdjan Živulović. Prejel jo je kot član Reutersovega kolektiva za oktobra lani v Brežicah posneto fotografijo pribežnikov na poti v Evropo.
Omenjeni slovenski fotografi, ki so za svoje delo prejeli najvišja priznanja in nagrade v svetu dokumentarne fotografije, pa niso edini letošnji dobitniki pomembnih nagrad. Na natečaju revije Lensculture sta prvo in drugo nagrado exposure dobila Matej Lovše in Vanja Bučan. Cirila Jazbeca je revija PDN’S 30 uvrstila v izbor izstopajočih fotografov, na katerih delo je treba biti letos pozoren. Velike pozornosti je bilo deležno tudi priznanje Samu Rovanu, ki je po izbiri ameriške zveze poročnih fotografov postal fotograf leta 2015. Andrej Tarfila je s fotografijo Cerkev na poljih Sorškega polja v kategoriji Open postal nagrajenec natečaja Sony World Photography.
Miha Colner, kustos pri Galeriji Photon in dober poznavalec domače in tuje fotografije, pripisuje lepo bero mednarodnih nagrad, ki so jih prejeli naši fotografi, begunski krizi, saj jim je ponudila priložnost, da se izkažejo v svetu. »Tudi v devetdesetih letih je marsikateri fotograf iz nekdanje Jugoslavije prejel nagrado, ker je bil pač v bližini vojn. Podobno je nagrajene fotografe, pa ne samo njih, k angažmaju spodbudila begunska kriza,« pravi Colner in dodaja, da se je sicer v slovenski fotografiji v minulem letu veliko dogajalo. Posebej omenja dosežke Mladininega fotografa Boruta Krajnca, ki je serijo fotografij Politika, ta prikazuje predvolilno kampanjo predsednika Boruta Pahorja, uspešno predstavil v Münchnu, Varšavi in Beogradu. Prav zdaj Krajnc te fotografije razstavlja v Barceloni na festivalu Docfield, septembra pa bo imel v Zagrebu samostojno razstavo.
Ta mesec je sicer v Sloveniji veliko zanimivih dogodkov, povezanih s fotografijo. V okviru festivala Slovenia Press Photo so v Galeriji Kresija na ogled s Pulitzerjevo nagrado nagrajene fotografije Srdjana Živulovića, v Galeriji Fotografija pa v okviru istega festivala serije fotografij vseh treh slovenskih dobitnikov nagrade natečaja Slovenia Press Photo. Poleg Zormanovih in Krivičevih nagrajenih fotografij, zanje sta minuli teden dobila tudi nagrado Slovenia Press Photo, je razstavljena tudi serija Joca Žnidaršiča, ki je bil leta 1977 prvi slovenski prejemnik nagrade tega natečaja. Tretje mesto v kategoriji Narava je Žnidaršič osvojil s sekvenco/reportažo o konjih in njihovih vodnikih, ki so pred časom helikopterjev dostavljali vse potrebno planinskim postojankam. Omeniti je treba še, da je Galerija Fotografija v sodelovanju z Mladinsko knjigo v ljubljanski knjigarni Konzorcij pripravila prodajno razstavo založbe Steidl, najpomembnejše založbe v svetu fotografskih knjig.
Dogajanje v fotografiji ta mesec dopolnjuje festival Fotonični trenutki, ki v Galeriji Photon ponuja na ogled razstavo Jeana Cocteauja in Vena Pilona Boemi z Montparnassa, v Galeriji Jakopič in v Mestnem muzeju pa razstavo svetovno znanega brazilskega fotografa Sebastiãa Salgada Geneza. Razstava je plod avtorjevega večletnega raziskovanja in nekakšen »poklon planetu«, obsega pa 245 črno-belih fotografij prostoživečih rastlin in živali, krajin, morij, staroselskih ljudstev, s katerimi fotograf ozavešča javnost o okoljskih in podnebnih spremembah.
Čeprav smo pred dvema letoma pisali, da so od štirih večjih fotografskih festivalov v Sloveniji preživeli le Fotonični trenutki, pa ima očitno Miha Colner prav, ko pravi, da je s festivali pač tako kot z vsemi družbenimi procesi. »Lahko se znotraj organizacije pomlajujejo ali pa propadejo in nastane kaj novega.« Pa vendar se premika. Poleg razstav v okviru festivala World Press Photo in Fotoničnih trenutkov bo na začetku avgusta znova prerojeni novomeški fotografski festival Fotopub, ki je postal »butični festival«, usmerjen na široko razumevanje fotografije, bolj dokumentaristično reflektiranje fotografije, prej značilno zanj, pa je prevzel celjski Fokus, ki je s svojimi delavnicami namenjen (bodočim) poklicnim fotografom.
Vsekakor bi morali dosežki slovenskih fotografov, kot pravi Jan Babnik, urednik revije Fotografija in doktorand fotografije, siliti v premislek tudi slovenske »producente (urednike, galeriste, založnike), da dobre fotografije ni treba iskati le zunaj. Več zaupanja in priložnosti bi lahko namenili domači produkciji.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.