Absurdna karikatura moške tekmovalnosti

V atriju Slovenskih železnic (letni kino Kinodvorišče) bo od 22. junija dalje na ogled film Chevalier, tretji celovečerec prve dame mladega grškega filma Athine Rachel Tsangari, ki pod drobnogled vzame moško tekmovalnost, skupinsko dinamiko in "krizo srednjih let." Igralska šesterica Yorgos Kendros, Panos Koronis, Vangelis Mourikis, Makis Papadimitriou, Yorgos Pirpassopoulos, Sakis Rouvas je na sarajevskem filmskem festivalu prejela skupno srce Sarajeva za najboljšo moško vlogo.

V filmu spremljamo zgodbo skupine šestih moških, ki na razkošni jahti sredi Egejskega morja sklene odigrati igro, v kateri se bo veliko primerjalo in merilo. Testiralo se bo kri in pelo se bo pesmi brez posluha. Prijatelji bodo postali tekmeci in tekmeci bodo postali lačni. Toda na koncu popotovanja, ko bo igra odigrana, bo zmagovalec mož, ki je najboljši v vsem. Na mezinec si bo nadel pečatni prstan zmagoslavja, tako imenovani "chevalier." Žirija filmskega festivala v Londonu je ob filmu zapisala, da gre za študijo moškega antagonizma skozi oči drzne in izvirne filmske avtorice, ki je uspela s pomočjo izjemne formalne preciznosti in nezadržne duhovitosti ustvariti film, ki je v istem dihu skrajno smešna komedija in globoko pretresljiv razmislek o duhovnem stanju zahodne kulture.

"Vselej mi je najtežje opisati, od kod izvirajo moji filmi. Nikoli ne začnem z zgodbo, pač pa z nekaj podobami in splošno predstavo o situaciji. Po Attenbergu sem posnela srednjemetražec The Capsule. Gre za pendant k filmu Chevalier, ki prav tako govori o moči in nadzoru znotraj istospolne skupine, le da so tu vsi liki ženski. Fascinantno je bilo videti, kako se razmerja moči in želje razvijajo, če iz enačbe odstranite spolno dinamiko, ki je navadno na delu znotraj heteroseksualnih skupin. Zdelo se mi je, da bi bilo zanimivo nekaj takega poskusiti še s skupino moških, prav tako v omejenem prostoru, ki ga ne morejo zapustiti. Attenberg se je odvijal v utesnjenem okviru zapuščenega industrijskega mesta. Moj prvenec Sposojeni spomini je bil umeščen v hotelske sobe v bližnji prihodnosti. Zanima me vzpostavljanje razmerij v nadzorovanih prostorih, ki so za tri korake odmaknjeni od realizma. Nisem še povsem prestopila v naturalizem. Mislim, da zaenkrat preizkušam formo, ki ji pravim screwball tragedija – ta je deloma komedija zmešnjav, deloma grška tragedija," pravi režiserka.

Athina Rachel Tsangari, ki živi in ustvarja med Grčijo in ZDA, je na univerzi v Solunu diplomirala iz književnosti, magistrirala iz uprizoritvenih umetnosti na newyorški Tisch School of the Arts ter iz filmske režije na teksaški univerzi v Austinu. Njen prvi celovečerec Sposojeni spomini (2000) so kritiki Village Voicea izbrali za enega najboljših filmskih prvencev leta. Bila je soustanoviteljica in umetniška direktorica avantgardnega festivala kratkega filma Cinematexas, poleg tega pa oblikuje video projekcije za plesne in gledališke projekte ter prostorske instalacije. Leta 2005 je ustanovila produkcijsko hišo Haos Film, ki je med drugimi producirala filma Podočnik (2009) in Alpe (2012) režiserja Yorgosa Lanthimosa. Leta 2013 je za omnibus Venezia 70 – Future Reloaded, skupinski poklon ob 70. obletnici Beneškega filmskega festivala, pri katerem je sodelovalo 70 svetovno priznanih mojstrov in uveljavljenih mladih režiserjev, prispevala segment 24 Frames Per Century. Sodelovala je tudi kot koproducentka pri filmu Pred polnočjo (2013) Richarda Linklaterja, v katerem je nastopila tudi v stranski vlogi. Leta 2012 je s svojim drugim celovečernim filmom Attenberg (2010) gostovala tudi  v Kinodvoru.

YcwuTvx5nKE