Ganljiv portret prve dame rock'n'rolla

V letnem kinu Kinodvora (Kinodvorišču) bo od 28. junija dalje na ogled biografski glasbeni dokumentarec Janis Joplin: Otožno dekle v režiji Amy J. Berg. Gre za ganljiv in poglobljen portret "prve dame rock'n'rolla," ki se je v zgodovino zapisala kot ena ključnih osebnosti glasbene in kulturne revolucije šestdesetih ter s svojo nekonvencionalno držo tlakovala pot sodobnim glasbenim upornicam. Čeprav je na odru blestela, se je krčevito borila z odvisnostjo od alkohola in heroina, ki ji je leta 1970 vzel življenje.

Janis Joplin se je rodila leta 1943 v majhnem industrijskem mestu Port Arthur v južnem Texasu v družini srednjega razreda, za glasbo pa sta jo navdušila njena starša Seth in Dorothy Joplin. Že v zgodnjih najstniških letih se je zavzemala za pravice temnopoltih v ZDA. Zaradi svojih naprednih prepričanj in slabe samopodobe je imela velike težave z vključevanjem v družbo in je bila pogosto žrtev nasilja med vrstniki. Uteho je iskala v glasbi – navduševala se je nad glasbeniki, kot so Bessie Smith, Odetta, Lead Belly in Big Mama Thornton. Folk in blues glasbo je začela peti v lokalni skupini Waller Creek Boys. Kljub temu, da je njena prava kariera trajala samo tri leta, je postala simbol uporništva za generacijo ob koncu šestdesetih let 20. stoletja. Kot članica skupine Big Brother and the Holding Company je zaslovela leta 1967 z nastopom na pop festivalu v Montereyju, ko je s hripavim glasom, pretresljivo izrazitostjo ter veliko muzikalnostjo prevzela poslušalce. Leta 1968 je posnela album Cheap Thrills z glasbenimi uspešnicami Piece Of My Heart, Summertime in Ball And Chain. Naslednje leto je ustanovila svojo skupino The Kozmic Blues Band in posnela album I Got Dem Ol' Kozmic Blues Again Mama! Nato je spet ustanovila novo skupino The Fulltilt Boogie, s katero je leta 1970 začela snemati album Pearl, ki je izšel po njeni smrti leta 1971, z največjim hitom, predelavo pesmi Krisa Kristoffersona Me and Bobby McGee. Umrla je 4. oktobra 1970 v Los Angelesu zaradi prevelikega odmerka heroina.

Režiserka s pomočjo njenih prijateljev, sorodnikov, sodelavcev, ljubimcev in zbirke osebnih pisem, ki jih je pisala svojim najdražjim, izriše kompleksen portret bistre, občutljive, a tudi ranjene in globoko osamljene duše, ki je na odru iskala le eno: ljubezen. "Zdi se mi, da je bila do zdaj bolj v ospredju njena smrt kot njeno življenje, jaz pa sem želela, da bi ljudje dobili občutek, kdo je bila Janis kot ženska, kot rock zvezda. V bistvu je bila prva ženska rokerica in prebiti se je morala čez mnogo ovir, da je lahko tlakovala pot, po kateri danes stopajo ženske. Imela je neposreden vpliv na žensko gibanje na drugačen način, kot o tem govori zgodovina. Bila je feministka, ne da bi se ji bilo treba razglasiti za feministko. Mislim, da njena zgodba nagovarja vsakogar na svoj način. Njena pisma so bila za zgodbo ključna, saj ponujajo redek vpogled v odnose z družino in prijatelji ter Janisino potrebo, da je na papirju popolnoma iskrena do sebe. Iz njih lahko razberemo tudi njen odnos do slave, iz katerega puhti lakota po ljubljenosti," pravi Amy J. Berg.

Amy J. Berg je ameriška režiserka in producentka, ki je najbolj znana po dokumentarcu o spolnem nasilju  v katoliški cerkvi Deliver Us from Evil (leta 2007 nominiran za oskarja za najboljši celovečerni dokumentarec). Na začetku kariere je kot producentka in scenaristka delala za različne TV-postaje. Njen prvi dokumentarni celovečerec West of Memphis (2012) je sledil zgodbi treh najstnikov iz zahodnega Memphisa, ki so bili obsojeni umora treh dečkov. Leta 2014 je posnela svoj prvi igrani film Every Secret Thing, istega leta pa je premiero doživel še dokumentarec An Open Secret, ki se ukvarja spolnimi zlorabami v filmski industriji. Leta 2015 je poleg dokumentarca o Janis Joplin premiero doživel tudi film Prophet's Prey, ki pripoveduje o kontroverznem mormonskem preroku Warrenu Jeffsu.

tx0mq9EkvRw