Proti angleškemu jeziku v predavalnicah. Še vedno. 

Uvajanju angleščine v slovensko visoko šolstvo programski odbor Toporišičevo leto odločno nasprotuje. V izjavi za javnost ga primerjajo z narodnim izdajstvom in odpovedjo slovenstvu. Prepričani so, da novela zakona o visokem šolstvu odpira vrata anglifikacije na vseh področjih javnega življenja. Noveli nasprotuje tudi Slavistično društvo Slovenije. O tem, ali se Slovenija s tem dejansko odpoveduje slovenskemu jeziku, smo pred kratkim pisali tudi v Mladini. Marjan Horvat pa se je pogovarjal s slovenistom Dr. Markom Stabejem, ki pravi, da se jezik ne da kar tako in da je to, da bi slovenščina kar takoj postala jezik kuhinje, veliko pretiravanje. 

Programski odbor Toporišičevo leto pa opozarja na jezikovno dediščino akademika Jožeta Toporišiča, ki je skrbel za razvoj in uveljavljanje slovenskega jezika. Rektorjem slovenskih univerz očitajo, da če bi zares hoteli slediti naši jezikovni dediščini, da se ne bi pogovarjali o uvajanju angleških predavanj na slovenskih univerzah. Izpostavljajo tudi, da v ustavi jasno piše, kateri jezik je pri nas uraden, zato "nihče nima pravice, da izigrava ustavno načelo".

Uvajanje angleškega jezika v slovenske univerzitetne predavalnice označujejo za negativni elitizem, zanikanje slovenstva in slovenske ustave, napačno razumevanje evropske jezikovne politike, internacionalizacijo visokega šolstva in kakovosti izobraževanja. Rektorje slovenskih univerz pa opozarjajo, da si morajo prizadevati za kakovost sporočila in ne za sporočilo v angleščini. Sklicujejo se tudi na Toporišiča, ki je zapisal: "Slovenščino je treba spoštovati tako, kot svoj jezik spoštujejo pripadniki velikih narodov."

Programski odbor Toporišičevo leto vlado tudi poziva, naj zagotovi dovolj finančnih sredstev za nemoten razvoj slovenskega visokega šolstva in omogoči mednarodno primerljivost in odprtost slovenskega visokošolskega prostora, tako da pri tem ne bo prišlo do izrinjanja slovenskega jezika iz predavalnic.

Slavistično društvo Slovenije pa je ob predlogu novele zakona o visokem šolstvu ustvarilo spletno peticijo za vsestranski razvoj slovenskega jezika, ob kateri so predstavniki društva zapisali, da gre predlog zakona v smer slabšanja položaja slovenščine kot učnega jezika. Peticijo je do zdaj podpisalo 8290 ljudi.

Novela zakona o visokem šolstvu, ki jo je vlada že poslala v DZ, omogoča izvajanje študijskih programov ali njihovih delov v tujem jeziku, če se izvajajo primerljivi študijski programi tudi v slovenskem jeziku. Prav tako visokošolskim učiteljem, sodelavcem in študentom, ki so tujci ali Slovenci brez slovenskega državljanstva, omogoča učenje slovenskega jezika. Novela določa tudi, da se status študentom zadnjega letnika prve stopnje ne preneha, če zaključijo študij pred koncem študijskega leta. Diplomantom se status izteče ob koncu študijskega leta, v katerem so zaključili študij.

Rektorska konferenca je novelo podprla. Prepričana je, da to, da bi se na slovenskih univerzah poleg v slovenščini predavalo tudi v angleščini, v ničemer ne zmanjšuje pomena niti uporabe slovenskega jezika.

O tem, ali se