Saša Eržen

 |  Mladina 26  |  Kultura  |  Portret

Luka Marčetič

Režiser, scenarist igralec, ki je lastnoročno poskrbel za preporod slovenskih nadaljevank

© Uroš Abram

Čeprav si je že od prvega razreda osnovne šole želel postati igralec, še slabi dve desetletji ni dobil nobene vloge, niti kot statist. Morda je za to krivo tudi dejstvo, da je od štirinajstega leta, ko se je s starši iz okolice Zagreba preselil v Slovenijo, živel v Brežicah. Ker priložnosti za igralsko udejstvovanje ni bilo, si jih je moral ustvariti sam. V srednji šoli je začel snemati filmčke z mobilnim telefonom, pred sedmimi leti je napisal in režiral spletno nadaljevanko Dan ljubezni, v kateri je igral s svojimi cimri, in lani zakuhal še nizkoproračunsko, a visokokakovostno serijo V dvoje.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Saša Eržen

 |  Mladina 26  |  Kultura  |  Portret

© Uroš Abram

Čeprav si je že od prvega razreda osnovne šole želel postati igralec, še slabi dve desetletji ni dobil nobene vloge, niti kot statist. Morda je za to krivo tudi dejstvo, da je od štirinajstega leta, ko se je s starši iz okolice Zagreba preselil v Slovenijo, živel v Brežicah. Ker priložnosti za igralsko udejstvovanje ni bilo, si jih je moral ustvariti sam. V srednji šoli je začel snemati filmčke z mobilnim telefonom, pred sedmimi leti je napisal in režiral spletno nadaljevanko Dan ljubezni, v kateri je igral s svojimi cimri, in lani zakuhal še nizkoproračunsko, a visokokakovostno serijo V dvoje.

Ob vsem naštetem sta tudi njegovi stvaritvi, ki ju je doslej videlo največ oči, igralski. Pri obeh gre za nemi vlogi in obe s svojim dometom sežeta precej prek slovenskih okvirov. V spektakelskem oglasu za spletno igro Game of war: Fire age je ob boku brhke Kate Upton zaigral junaka, ki pokonča ogenj bruhajočega zmaja. Več kot pol milijona turistov z vsega sveta, ki vsako leto obiščejo Postojnsko jamo, pa ga lahko gleda kot v kože odetega jamskega človeka v nekajminutnem filmčku, s katerim jih prek ekranov seznanjajo s pravili bontona v tej sloviti podzemni znamenitosti.

Deluje kot človek, ki nenehno nekaj snema in se enako dobro znajde na obeh straneh kamere. Pa čeprav kamero takrat, ko stoji za objektivom in ne pred njim, predstavljajo mobilni telefoni oziroma v zadnjih letih predvsem fotoaparati. Spletni videodnevnik, vlog, je sprva ustvarjal za prijatelje, nato pa se je opogumil in ga začel objavljati na strani YouTube. V njem se je loteval osebnih, ljubezenskih, življenjskih problemov mladih, seveda na zabaven, iskren in sebi lasten način.

Posnel je kakih petindvajset vlogov, ki so – čeprav je zadnjega objavil pred štirimi leti – še danes med njegovimi najbolj priljubljenimi vsebinami, saj ga mladi oboževalci redno sprašujejo, kdaj bodo lahko videli nadaljevanja. Tudi oglaševalske agencije ga rade vabijo k sodelovanju, nedvomno zaradi njegove ustvarjalne okretnosti, svežine, duhovitosti in lucidnosti ter posledične priljubljenosti njegovih najrazličnejših kratkih filmov ter posnetkov, ki jih objavlja na različnih družabnih omrežjih na spletu. Odločil se je, da se bo raje osredotočil na serije in filme.

Študiral je na Inštitutu in akademiji za medije IAM, a ne izključuje možnosti, da bi se nekoč vpisal na AGRFT. Predvsem zato, da bi se lahko uradno podpisoval kot režiser. Sicer pa se vsakič, ko kaj posname, zraven tudi kaj nauči. Ker se mu zdi, da je ustvarjalnega prostora tu še več kot dovolj, ga zanima predvsem delovanje v Sloveniji, čeprav si želi ustvarjati vsebine, ki bi bile zanimive za mednarodno okolje. To mu je, tako mimogrede, že uspelo. Serijo V dvoje so namreč prodali v Romunijo.

Omenjeno nadaljevanko o dveh mladih parih si je zamislil, ko so ga iz medijske hiše Pro Plus povabili, naj posname kaj, s čimer bodo med gledalci lahko promovirali plačljivo platformo VOYO. Za vseh deset petnajstminutnih nadaljevanj skupaj, se pravi za dve uri in pol, je imel približno tak proračun, kot ga imajo sicer običajno ustvarjalci domačih ali po tujih licencah pri nas posnetih televizijskih serij na voljo za to, da posnamejo eno samo epizodo. Mojster ustvarjanja v skromnih finančnih razmerah tudi tokrat ni razočaral, saj je bil odziv gledalcev in kritikov odličen, kar je pri izdelkih slovenske igrane televizijske produkcije prava redkost.

Sam svoje izdelke raje kot z domačimi primerja s tujimi. Vsega se loti z vsem srcem, zraven pa razmišlja, kako bo to, kar bo posnel, enako dobro ali celo boljše od tistega, kar je videl v tujih serijah. Te ga trenutno navdihujejo celo bolj kot filmi. Prej ali slej se bo seveda lotil tudi svojega filma, za katerega že ima razdelano zgodbo. Glede na to, da mu je poleg komedije blizu tudi bizarno in absurdno, ni čudno, da si nekoč želi posneti nekaj s Sašo Lendero. In želi si narediti serijo o disfunkcionalni družini. Slovenski.

Ve, da je pot do preboja dolga, a mu volje in vztrajnosti za ustvarjanje k sreči ne zmanjka. Doletela ga je tudi že prva režija celovečerca. Film Pr’ Hostar, ki nastaja po priljubljeni splet-

ni seriji in v katerem ima poleg režiserske tudi manjšo igralsko vlogo, je krepko v fazi montaže, čeprav ustvarjalce čaka še en snemalni dan. Gledalci, ki jih ima pri ustvarjanju vedno v mislih, se bodo v kinu ob prigodah v majhnem hotelu sredi gorenjske vasice lahko zabavali novembra.

Na Pop TV, kjer si zadnji dve leti kot kreativni grafik služi kruh in denar, s katerim financira svoje projekte, so mu po tem, ko je s serijo V dvoje presegel vsa pričakovanja, za nov projekt ponudili več sredstev in mu dali popolnoma proste roke. Ali bomo lahko videli drugo sezono serije V dvoje ali bo raje posnel nekaj popolnoma novega, pa za zdaj še ne ve niti sam.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.