Raje Berlin kot Ibiza

Slovi kot didžejka z izvrstnim pregledom nad zgodovino plesne elektronske glasbe, v svoje sete pa rada vključuje pozabljene in spregledane komade. Ni naključje, da se nad njenimi izbori zato navdušujejo (retro) poznavalci, je pa v času, ko klubsko dogajanje krojijo hitro menjajoči se trendi, z njimi težje nagovoriti širše občinstvo. To se je ob gostovanjih eminentnih didžejev s podobnimi pristopi že večkrat potrdilo tudi pri nas. Navkljub nevihtni noči je Alienata, ob izdatni podpori domačih didžejk in didžejev, minulo soboto solidno napolnila metelkovska kluba Tiffany in Monokel.

Ker je po rodu iz Španije, je na prvi pogled morda nenavadno, da si je pred slabimi petimi leti za nov dom izbrala Berlin. Valencia, kjer se je v začetkih novega tisočletja resno začela ukvarjati z didžejanjem, je od Ibize, svetovne plesne destinacije, oddaljena vsega 170 kilometrov. Toda Alienatin nekonformizem in ibiško potrošništvo sta si tako oddaljena, kot bi prihajala s povsem drugih koncev sveta. Zato se je po navezi z najbolj cenjenim kanadskim elektronskim festivalom Mutek leta 2007 raje angažirala na montrealski sceni, potem pa po vrnitvi domov vrtela glasbo po dobršnem delu Evrope. Odločitev, da se konec leta 2011 preseli v Berlin, kjer spone med glasbo in industrijo še ohranjajo zdravo razmerje, se je zdela logična. Tam je somišljenike našla pri v podtalju izjemno cenjeni založbi KilleKill, kjer priložnost praviloma dobivajo producenti in didžeji, ki ustvarjajo mimo trendov. Lep vpogled v to logiko ponuja založbin festival Krake, ki svoj renome raje kot na zvenečih imenih gradi z občutkom za skupnost in z avtentično glasbo. Poznavalci berlinske scene ga zato umeščajo v kategorijo z izjemno cenjenima festivaloma CTM in Atonal, Alienata pa bo konec julija tam nastopila že tretjič.

V Berlinu je našla tudi tako rekoč idealno rešitev za iskanje glasbe, ki jo vrti v svojih setih. Zaposlila se je namreč v Recordloftu, trgovini z rabljenimi (redkimi) ploščami, ki vse bolj postaja nekakšna meka za zvedave didžeje. Ker mednje nedvomno sodi tudi Alienata, so njeni seti pogosto nepredvidljivi in slogovno raznovrstni, še najbolj skupno pa jim je to, da v njih ne boste slišali veliko komadov, ki jih vrtijo drugi didžeji. Tokrat je svoj triurni set osredinila okoli izbora acid, techno, house in electro glasbe, tako ali drugače s chicaškim in detroitskim poreklom, ter ga spretno sestavila v hipnotičen, eskapističen scenosled. Jasno je bilo, zakaj s svojim pristopom vedno znova očara predvsem poznavalce. Ti so namreč tisti, ki znajo zares ceniti njene neskončne vložene ure brskanja za glasbo, kar pa ne pomeni, da s(m)o zato kakorkoli prikrajšani bolj rekreativni clubberji. Konec koncev ponudi praktično vse atribute, ki jih potrebuje spodoben rejv.