Socialno razviti

Lestvic, iz katerih lahko ugotavljamo, kakšna je Slovenija v primerjavi z drugimi državami, je precej. Številne organizacije se trudijo na podlagi množice statističnih podatkov izdelati različne zelo informativne kazalce. Največ pozornosti zadnja leta slovenski mediji posvečajo lestvici ekonomske svobode, ki jo sestavlja kanadski raziskovalni inštitut Fraser. Slovenija je na njej nazadnje zasedla 111. mesto, delila pa si ga je z Nigerijo in Kitajsko. Tanja Porčnik z Visio Instituta, ki je Fraserjev slovenski partner, je lani septembra na Televiziji Slovenija povedala, da je tako zaradi velike javne porabe in »enega najrigidnejših trgov dela na svetu«. Poleg tega k slabi uvrstitvi prispevajo velik delež državnega lastništva podjetij, progresivna obdavčitev plač in podobno. Iz tega sledijo predvidljivi nasveti za politiko. Na prvih dveh mestih na lestvici sta Hongkong in Singapur, ki sta najbolj družbeno neenaki med razvitimi državami.

Obstajajo pa tudi lestvice, ki pri razvrščanju držav ne izhajajo iz prepričanja, da je neomejen kapitalistični sistem največ, kar si lahko želi človeštvo. Konec junija je organizacija Social Progress Iniciative (Pobuda za družbeni razvoj) objavila lestvico držav glede na indeks družbenega razvoja. Zasnovala jo je pred nekaj leti na podlagi pisanja priznanih ekonomistov, ki ne poveličujejo neenakosti, ampak trdijo, da družba zaradi uničujočih posledic kapitalistične konkurence potrebuje močne zaščitne mreže. Po indeksu družbenega razvoja zmagujejo Finska, Kanada, Danska, Avstralija, Švica, Švedska … Slovenija je na 20. mestu in avtorji lestvice jo posebej omenjajo kot enega od dokazov, da družbeni razvoj ni zgolj nujna posledica uspešnosti gospodarstva. Združene države Amerike imajo enkrat višji bruto družbeni proizvod na prebivalca, a so na lestvici družbenega razvoja le mesto pred Slovenijo.

Lestvica je koristna, ker nas spomni, da naša država ni tako slaba, kot trdijo neoliberalci. Po stopnji umrljivosti novorojenčkov in porodnic, po stopnji nasilnega kriminala, dostopnosti do osnovne izobrazbe, neenakosti dohodkov med spoloma in še kakšnem drugem podatku smo med najboljšimi na svetu. Hkrati nas opominja, da bi se morali posvetiti visoki stopnji samomorilnosti, nedostopnosti stanovanj in še marsikateremu področju, kjer se kažejo težave.

Tudi ta lestvica ni nesporen kazalec kakovosti življenja v državi, vendar je pomembnejša od lestvic, ki jih pripravljajo neoliberalci. Neoliberalne družbene teorije o tem, kaj je dobro za ljudi, je laže zavrniti kot potrditi. Resda slavijo svobodo, vendar jo razumejo omejeno, kot svobodo posameznika, da tekmuje z drugimi posamezniki in je za svoje tekmovanje (finančno) nagrajen. Pri tem zanemarjajo okoliščine, zaradi katerih so ljudje v neenakih začetnih položajih, in zanemarjajo tudi, da ima lahko tekmovalnost uničujoče posledice za okolje in družbo ter telesno in duševno blaginjo večine ljudi.