Melodije Maria in Lorelle

Nacionalka je v soboto v živo prenašala že 36. Melodije morja in sonca (MMS). MMS je primorski, torej regijski festival, ki bi zaradi svoje italijansko-slovenske narave morda bolj sodil na TV Koper. Daleč od San Rema.

Na odru nismo opazili nič progresivnega, nič takšnega, kar bi lahko v letošnjem poletju z vnemo zagrabile radijske postaje. Za kaj pa sploh so Melodije morja in sonca, če ne za ustvarjanje poletnih hitov? Tako pa smo pravzaprav gledali B-kategorično mešanico Eme in Slovenske popevke.

Če se vrnemo na začetek, ko sta nas gostitelja Lorella Flego in Mario Galunič že nekaj tednov prej v televizijskih spotih vabila k ogledu in nas skušala prepričati, da imata ne zgolj poslovno, temveč celo romantično navezo. Zmenek v Portorožu torej. Nerodno neprepričljivo. Še posebej za urednika razvedrilnega programa. Ko sta končno prišla na oder, sta se najprej vprašala: »Ali naju bodo po vseh teh letih še vedno veseli?« Mario je nato samozavestno izstrelil: »Odgovor je očitno skrit v tem aplavzu.«

TV-romanca se je nato nadaljevala pred celotno Slovenijo – ji je zatrdil, da je »na tem odru ne bi prevaral nikoli«, ona njemu, da morajo »moški pretiravati s komplimenti«. On je hvalil njene obleke in njeno lepoto, ona mu je odgovarjala, da tudi on še ni za odpis, in mu ljubosumno žugala, ko je na lice poljubil Heleno Blagne, ki je sedela med občinstvom. Da bi še bolj pihala na dušo Primorcem, sta tu in tam izustila tudi kakšno pikro na račun Luke Koper.

Italijanščina, za katero je poskrbela Lorella, je bila kakopak moteča, a vseeno ne toliko kot slab zvočni miks, ki so ga zakrivili tonski mojstri – ponekod se vokalov skoraj ni slišalo, nekateri instrumenti pa so bili v ospredju naviti do maksimuma.

Spet pa smo bili priča tudi še enemu neposrečenemu poizkusu oživljanja televizijskega lika Nataše Tič Ralijan Ane Lize. Kot božična jelka okrašena igralka Maja Blagovič je najbrž menila, da je dovolj, če se obnaša kot zafnana Primorka, in ljudje se bodo smejali. Smejali so sicer se, a niti ne njenim šalam.

Ja, vsi trije omenjeni so dobesedno zasenčili glasbeni program, a ne zaradi tega, ker bi bili tako dobri – a nič hudega, saj tudi glasbeni program ni bil kaj prida. Zmagala je tista, ki je nastopila prva – Alya s skladbo Srce za srce in prejela nagrado tri tisoč evrov. Videli smo jo v dolgi rdeči obleki, zrelejšo, nič kaj kričečo in skakajočo, kot smo je vajeni. Sledila je kopica povprečnih skladb, ki nas je bolj kot na kakšen resen glasbeni festival spominjala na tekmovanje terasnih bendov na odru kakšnega dalmatinskega lokala. Strokovna žirija je razglasila še pet nagrajencev, med njimi so slavili Polona Furlan (naj besedilo), Samo Jezovšek (naj priredba) in novi ljubljenec razvedrilnega programa Klemen Orter, ki je prejel kar tri (naj glasba, naj izvedba, nagrada Danila Kocjančiča za obetavnega izvajalca).

Vsekakor nekaj za (naj)starejše plačnike RTV-prispevka. Ti so neustavljivim strastem med Lorello in Mariem morda celo nasedli.