Povsod pošasti!

Izjemni uspeh igre za mobilne telefone Pokémon Go, ki nas sili, da premaknemo svoje riti in gremo ven, tam pa nas pričaka obogatena resničnost

Ko igra za mobilne telefone v nekaj dneh preseže število aktivnih uporabnikov Twitterja, lahko govorimo o izjemnem uspehu. To je te dni uspelo igri Pokémon Go, ki je v trenutku postala celo tako velika uspešnica, da so razvijalci njeno širitev na vse svetovne trge ustavili, ker so igralci iz ZDA in Avstralije, ki so igro dobili prvi, tako bremenili strežnike, da jo bomo Evropejci uradno dobili šele z nekajdnevno zamudo. Britanci in Nemci so jo dočakali v sredo, drugod jo še čakamo. A z nekaj iznajdljivosti je igro že zdaj mogoče igrati tudi pri nas.

Pokémoni (Pocket monsters) so pisane žepne pošasti, ki so se prvič pojavile sredi devetdesetih let. Od takrat so doživele številne inkarnacije v obliki iger, nanizank in filmov. Najbolj znane so bile igre, ki jih je bilo mogoče igrati na Nintendovih igralnih konzolah. V igrah smo male pošasti zbirali in z njimi tekmovali. Igre Pokémon so se igrale že na ročni konzoli Game Boy ter na kasnejših Game Boy Advance in Nintendo DS.

Potem se je zgodila mobilna revolucija, med katero se Nintendo ni najbolje znašel. Prodaja njegovih ročnih konzol je strmo padla, saj so mladi v roke raje vzeli tablice in telefone. Ti žepni računalniki imajo vgrajen fotoaparat in GPS-sprejemnik, s katerim nenehno vedo, kje smo. In prav ti dve komponenti telefonov sta zdaj ključni tudi za uspeh igre Pokémon Go. Na Game Boyu smo Pokémon pač igrali tako kot vsako drugo igro, sedeli smo doma in gledali v zaslon. Pokémon Go pa izkorišča dejstvo, da telefon ve, kje smo, zato igralca spodbuja, da Pokémone išče v resničnem svetu. Ne le v svojem stanovanju, temveč tudi zunaj, na prostem. Naš lik tako hodi po dejanskih ulicah, ki jih telefon pozna zaradi aplikacije Google Zemljevid. Tudi Pokémoni se skrivajo na resničnih lokacijah, do katerih se moramo sprehoditi. Že na tej točki gre za zanimivo zmes igre in resničnega sveta. Ko pa na ulici ali v stanovanju končno najdemo območje, kjer se Pokémon skriva, igra vklopi fotoaparat in ob gledanju na zaslon lahko dokončno poiščemo malo pošast.

Ogledovanje resničnega sveta skozi zaslon, ki na resnični svet riše najrazličnejše uporabne informacije, poznamo pod pojmom obogatena resničnost (augmented reality). Z mobilno revolucijo smo v žep dobili naprave, ki so zmožne obogateno resničnost tudi izpeljati. Mobilna igra Pokémon Go je trenutno torej le najbolj kričeč primer obogatene resničnosti. Že zdaj je mogoče v nekaterih bančnih aplikacijah s telefonom najti tudi denimo najbližji bankomat. Na ulici odpremo aplikacijo in si s telefonom ogledamo okolico, dokler na zaslonu ne vidimo puščice, ki nas pripelje do najbližjega bankomata.

V Ameriki in Avstraliji te dni po ulicah množično tavajo ljudje, ki na svojih telefonih iščejo pošasti. In med neznanci, ki jih je na neko parkirišče, ulico ali v park pripeljala igra, se že sklepajo tudi prijateljstva. Poleg prijetnih izkušenj pa se je igralcem igre Pokémon Go do zdaj pripetilo tudi nekaj neprijetnih. Igralec v ameriški zvezni državi Wyoming je poleg Pokémona v reki našel še truplo moškega, ki se je prejšnji dan tam utopil. V severnejšem Misuriju so tatovi s pomočjo igre igralce zvabili na točno določeno lokacijo in jih tam oropali. Med bolj bizarna, a zdaj že klasično ameriška, pa sodijo poročila o otrocih, ki jih bolijo noge, ker jih je igra prisilila k hoji.

Pokémon Go bo najverjetneje tista igra, ki bo koncept obogatene resničnosti dokončno prenesla v splošno uporabo. Glede na izjemno rast uporabnikov, ki bo šla, potem ko bo igra na voljo po vsem svetu, očitno v stratosfero, gre pričakovati še več iger s podobno mehaniko. Obetajo se nam torej igre, ki bodo igralce prisilile, da premaknejo svoje riti.

Pomemben del zgodbe pri uspehu Pokémon Go pa je tudi vrnitev Nintenda. Podjetje se že več let skuša zvleči iz padca prodaje, ki se jim je zgodil, potem ko so primat na področju iger od njega prevzeli telefoni in tablice. Tem napravam so se pri Nintendu dolgo upirali in vztrajali, da se njihove igre lahko igrajo le na njihovih napravah. Zdaj so očitno popustili. Razvijalci igre Pokémon Go, ki je na voljo za iPhone in Android, so namreč delno lastniško povezani z Nintendom. Uspeh igre je vrednost delnice Nintenda povečal za četrtino in vrednost podjetja za 7,5 milijarde. To je jasen signal, da bi igralci na svojih telefonih radi videli še kakšno njihovo igro. Na Maria, Luigija in Zeldo bo najbrž treba še počakati, a po dolgem času je ime Nintendo spet relevantno.

Pokémon Go je torej uspešnica, ki je med ljudi pripeljala obogateno resničnost, igralce premaknila s kavča in podjetju, ki dela najboljše igre na svetu, vrnila nekaj prepotrebne samozavesti.