Pleši, Miro, pleši

Slovenskemu televizijskemu gledalcu – ne pa bralcu tiska, a teh je vse manj – so intervjuji, kot ga je v svoji novi oddaji Od blizu na TV Slovenija odvodila Vesna Milek s predsednikom vlade Mirom Cerarjem, precej tuji. Ko sprašuješ z nianso, ko komentiraš z zaigrano naivnostjo in sproščeno šalo, ali pa zgolj nasmehom, ko ne ponavljaš vprašanj kot kakšna zaripla tepka (kako sem ostra, si očitno pri tem misli povprečna televizijska primadona današnjega televizijskega tejmenta), ampak včasih prikažeš praznino odgovora svojega intervjuvanca zgolj tako, da ob iskrenem nasmehu malce zaokrožiš z glavo. Kot na primer Lesley Stahl ni treba drugega kot malo pripreti oči in Donaldu Trumpu pokazati svojo zbirko belih zob, pa pove vse: da sedi pred njo čudak, ki malo ve, govori neumnosti, pa še predsednik bo morda postal. Ja, Slavko Bobovnik, kričati, kdaj boste odstopili, ni novinarstvo, ampak kričanje.

Vesna Milek, amaterka v televizijskem intervjuju, profesionalka v časopisnem, je demonstrirala slovenskem gozdarskemu, recimo bolj grobo, nadrkanemu žurnalizmu, da pač ni treba mahati s sekiro po sogovorniku, da ljudem pokažeš vse o tem človeku in njegovi govorici.

Kako preprost in sfrustriran v svojem pogledu na svet moraš biti, da izjavo Vesne Milek, da moraš za dober intervju spati z intervjuvancem, vzameš dobesedno? Je to res domet tega prostora? Kam smo prišli, da se zgražanje nad to izjavo začne še med filozofi, ki bi prvi morali razumeti abstraktno mišljenje? Vesna Milek je Mira Cerarja dejansko slekla pred kamero – saj razumemo, da ne mislimo dobesedno, kajne? Najprej glede vladnih načrtov in ravnanj v Luki Koper. Slekla pa je tudi njegovo podobo omikanega profesorja: pred nami je ostal profesor, a prav nič omikan, človek, ki dejansko ne bere, ampak citira knjige svoje pozne mladosti, človek, ki ne gleda filmov, zato mora v mislih daleč nazaj na družinski kavč in čas, ko je gledal večerne uspešnice. Celo odnos do vere, to, kar naj bi ga delalo drugačnega, je Milekova uspela zbezati na plano, v preprostosti, ki ne pritiče človeku na tako visoki funkciji. Pač, če razglašaš svojo vernost, moraš pri teh letih od sebe dati kaj več kot le spomin na verske praznike. Ko bi si prebral vsaj Mladinino posebno izdajo Biblija.

Ni dvoma, da se bodo po premierovem nastopu politiki in estradniki začeli grebsti, da bi prišli v oddajo Vesne Milek. Ker so videli, da je imel Cerar v rokah kitaro, so razumeli, da je to tisto, kar iščejo – format, ki jih bo prikazal kot čuteče in prijetne ljudi. A kitara je bila tam le zato, da bi pokazala samoljubje prvega moža vlade.