Piflarji v naravi

Jedkanje in spajkanje tiskanih vezij, sestavljanje modularnih sintetizatorjev zvoka, deljenje znanja o tem, kako delujejo osnovna elektronska vezja, eksperimenti z EEG-pripomočki za mapiranje možganskih aktivnosti, sestavljanje mikrobioloških filtrov za mikroskopsko »trekanje« mikroorganizmov, rezanje, vrtanje in betoniranje, šivanje s prevodnimi nitmi, ustvarjanje svetlobnih instalacij, odklepanje ključavnic, nabiranje divjih rastlin, glasbeni džemi ... Vam večina od naštetih dejavnosti zveni »geekovsko«? Nič čudnega, saj vendar so takšne. In to je le del tega, kar se je te dni dogajalo na teden dni dolgem mednarodnem hekerskem taboru PIFcamp v Trenti.

Na njem se je tokrat zbralo okoli petdeset piflark in piflarjev z vseh koncev sveta, ki imajo radi naravo ter hekanje programske in strojne opreme. V osrčje Julijskih Alp so se odpravili, da bi tam ustvarjali na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije, hkrati pa se tudi zabavali.

Organizatorja tabora, ki letos poteka že drugič, sta Ljubljanski laboratorij za znanost in umetnost – Ljudmila in Zavod Projekt Atol. Da se je prav omenjeni dvojec lotil tako posebnega dogodka, ki ni pomemben samo lokalno, temveč tudi širše, ne preseneča, saj zadnja leta prek delavnic intenzivno širita znanje o prosto dostopnih tehnologijah, različnih pristopih k novomedijski umetnosti in »naredi-sam« ustvarjalnih praksah. Pa tudi sicer oba že ves čas spodbujata »naredi-sam« filozofijo in skupinsko delo.

Tina D olinšek je Ljudmilina vodja PIFcampa. Da sva se pogovorili, sem jo morala dobesedno odvleči od spajkanja. Potem je povedala, da je alpska hektivacija, sredi katere smo se znašli, okvir za intenzivno sobivanje in so-delo, vsak od udeležencev pa je moral, da se je vklopil, najprej izstopiti iz svojega milnega mehurčka. »Nečemu se je moral torej odreči, hkrati pa je ogromno dobil tudi nazaj,« je prepričana.

In res je bilo neverjetno videti, kako so se hekerke in hekerji med seboj povezovali, kako so skupinsko reševali kreativne probleme. Ob štirideseti obletnici potresa v Posočju so se nekateri lotili denimo gradnje simulatorja potresa. Ob koncu druženja bodo z zvokom, ki ga bo oddajal simulator, skušali ustvariti prave potresne sunke. Priča smo bili tudi nesebičnemu deljenju znanja. Gotovo tudi zato, ker so bili udeleženci tabora skrbno izbrani z željo, da ne bi delali le svojih projektov, temveč bi spletli medsebojne vezi in morda zakuhali tudi kak nov, skupen projekt.

Lani jim je to že uspelo. Svetlobni umetnik Tilen Sepič si je prav na lanskem taboru zamislil svetlobno kroglo Eclipse, ki zdaj hiti po vseh svetlobnih festivalih. Intermedijska umetnica Robertina Šebjanič je na istem dogodku razvijala projekt Oscillatorium, s katerim se je potem predstavila na festivalu Kiblix. V pogosti rabi so tudi razni sintetizatorji zvoka, ki so jih zgradili na lani. »Tukaj je na kupu toliko uporabnega znanja. Za ene sicer več, za druge manj. A vse skupaj gotovo ni samo sebi namen,« je strastna Dolinškova.

Na letošnjem taboru, kjer ni manjkalo delavnic, predavanj, predstavitev in okroglih miz, so najbolj spodbujali projekte s področja e-tekstilij in nosljive elektronike, bio-umetnosti, »naredi-sam« elektronike, računalniških umetnosti, stavili so na »citizen science«, pa tudi na uporabo odprtokodne programske in strojne opreme. V goste je prišla denimo pionirka na področju nosljive elektronike in e-tekstilij Lynne Bruning.

V Sočo se je vrnil Peter Edwards (Casper Electonics), ki je že lani poskrbel za ljubitelje glasbe, »naredi-sam« elektronike in modularnih sintetizatorjev; tokrat je svoje znanje delil skupaj z brnskim umetnikom Vaclavom Pelouškom, ki deluje v okviru BASTL Instruments. Obzorja sta širili tudi mehiški ustvarjalki Interspecifics, dejavni na področju bio-umetnosti. Domačin Dario Cortese pa je nekoliko presekal navezo tehnologija–umetnost, saj je strokovnjak za užitne divje rastline, torej za hekanje prehrambnih navad.

Festival se namreč ne želi osredotočati le na eno področje, raje ustvarja aktivno, mislečo skupnost, spodbuja odprtost, pa tudi zavedanje, da vsak nekaj zna in lahko pripomore k delovanju skupnosti. »Za začetnike je to prostor, kjer lahko dobijo zagon, v njem raziskujejo, dobijo ogromno znanja, kjer se lahko naučijo delati z rokami, pridobijo razne ročne spretnosti in obrtno znanje, tudi tako, ki izginja,« pravi Dolinškova. To ima lahko pozitivne dolgoročne učinke. Prav tako kot javna objava na novo narejenih projektov na spletu, kjer jih lahko vsakdo nadgradi, nadaljuje ali pa uporabi le za navdih za nekaj povsem novega.

PIFcamp se bo končal v soboto, dan po izidu Mladine, in takrat bodo pripravili dan odprtih vrat in na ogled postavili vse projekte, ki so jih razvili. Ker se prav tisti dan obeta slovesnost pri Ruski kapelici pod Vršičem in bo promet na gorenjski avtocesti oviran, obiskovalcem svetujejo, naj se na pot odpravijo čez Logatec ali Novo Gorico. Lepa priložnost za podaljšan vikend v Trenti, obisk kakšnega vršaca in preveritev najnovejših hekerskih pridobitev. 

Hekerski tabor:

PIFcamp

Kje: Dom Karitas Soča (Soča 25), Soča

Kdaj: dan odprtih vrat 30. julija 2016 od 12. ure