(Nemški) vajenci

Ministrstvo za izobraževanje se je odločilo, da bo v Sloveniji po letu 2007 spet uvedlo sistem vajeništva. Glavni cilj ministrice dr. Maje Makovec Brenčič je čim bolj usposobiti mlade za opravljanje poklica, kar vsi priznavajo kot najpomembnejšo vlogo poklicnega izobraževanja. Sprva naj bi na ministrstvu načrtovali podobno ureditev kot v Nemčiji, Avstriji in Švici, kjer ima dijak status zaposlenega in kjer delodajalci nosijo večino stroškov, vendar naši delodajalci takega sistema niso pripravljeni sprejeti. Zato je ministrstvo predlagalo, da bi država prevzela del stroškov in da bi imel vajenec »status dijaka, ki se usposablja na delovnem mestu«.

V razpravi o zakonu so imeli največ pripomb sindikati ter Fani Al Mansur, predsednica zveze srednjih šol in dijaških domov ter ravnateljica ljubljanske srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad. Po njihovem mnenju iz predloga zakona izhaja grožnja, da bi vajeništvo postalo nova oblika cenejše in negotove oblike dela, s katero bi delodajalci nadomeščali sedanje oblike. Kot težave omenjajo nedorečenost določb, kar bi lahko spodbujajo iskanje vrzeli, ter plačilo oziroma nagrado. V Nemčiji so vajenci plačani tudi za čas, ki ga preživijo v šoli, v Sloveniji pa bi dobili plačilo le za čas, ko so v podjetju. V prvem letu polovico minimalne plače, v drugem 70 odstotkov, v tretjem pa 90 odstotkov. Še večja težava je, da so vajenci lahko tudi brezposelni brez statusa ter dijaki v izrednem izobraževanju, njihovo plačilo pa ni natančno določeno. Najbolj pa kritike predlaganega zakona moti, da vajenec po koncu vajeniškega obdobja nima zagotovljene zaposlitve. Opozarjajo na nevarnost, da bi podjetja v delo serijsko vključevala vajence ter jih zavrgla, ko bi z izgubo statusa dijaka postali dražji. Obveze za zaposlitev sicer tudi v Nemčiji ni in predstavniki slovenskih delodajalcev zagotavljajo, da bodo delodajalci vsekakor zaposlili vajence, ki se bodo izkazali. »Potem se je treba vprašati tudi, kaj se zgodi, če je vajenec tisti, ki se noče zaposliti,« je za radio Val 202 odgovoril zagovornik obvezne zaposlitve, predsednik obrtno podjetniške zbornice Branko Meh.

Fani Al Mansour pravzaprav zagovarja avstrijski sistem, »kjer delodajalec usposobi vajenca zase in ga zaposli«. Direktor centra za poklicno izobraževanje Elido Bandelj pojasnjuje, da v Avstriji podjetje najprej izbere vajenca med dijaki in nato izbranega takoj zaposli ter ima tudi vpliv na njegovo šolanje.

Sistem, ki ga predlaga vlada, je verjetno najbližje nemškemu, kar je razumljivo, saj je bila slovensko-nemška gospodarska zbornica najbolj zavzet podpornik uvedbe vajeništva. »75 odstotkov nemških podjetij v Sloveniji je dejalo, da bi si v Sloveniji želeli vpeljavo podobnega sistema vajeništva, kot ga imajo v Nemčiji,« je junija lani dejala predsednica zbornice Gertrud Rantzen. Predlagani slovenski sistem se od nemškega pomembno razlikuje predvsem po tem, da bodo vajenci pri nas precej cenejši za delodajalce.