Štoparski vodnik po Mojčino

Voditeljica Mojca Mavec se je ta mesec na nacionalno televizijo vrnila s svojo dokumentarno-popotniško oddajo Čez planke, ki jo ustvarja že 15 let. Ponuja nam pet novih epizod, od katerih smo tri že videli, tokrat pa je menda izbrala kraje, ki naj bi bili zaradi političnih in drugih odmevnih dogodkov medijsko bolj izpostavljeni.

Zato nam ni jasno, zakaj je začela s Spodnjo Saško, drugo največjo nemško zvezno deželo. Nenavadna izbira za premierno oddajo tudi zato, ker nam je Nemčija geografsko preblizu, da bi jo imeli za eksotično oziroma bi si oddajo res morali ogledati. Poleg tega je z naborom dolgočasnih strokovnih sogovornikov iz muzejev, dvorcev in katedral »običajnemu popotniku« prikazane kraje močno oddaljila. Igriva Mojca se je za trenutek vrnila le, ko je še z dvema možakarjema smejoče se kolesarila po železniških tračnicah. A po videnem bomo še vedno raje obiskovali kulturno sodobnejši in zanimivejši Berlin.

Zato pa se je iskrica v očeh Mojce Mavec vrnila pri naslednji ekspediciji, ki jo je vodila na politično zanimivejši in geografsko precej bolj oddaljeni Ciper. Tam že približno 70 let vlada konflikt med Turki in Grki, v delu države mir vzdržujejo celo Združeni narodi. Tokrat je (včasih že kar nadležno) radovedna voditeljica spretno krmarila med političnimi temami in sogovorniki ter poljudnejšimi vsakdanjimi zgodbami lokalnega prebivalstva. Brez stereotipov pa žal ni šlo tudi tokrat, saj se je med pogovorom z izdelovalcem tradicionalnih ciprskih stolov mojstru čudila, kako da je to tipično moški poklic, saj po potrpežljivosti slovijo predvsem ženske. Hja, iz ust ženske, ki je že izjavila, da slovanski geni niso preveč prijazni do (slovenskih) moških, smo pravzaprav takšnih cvetk že vajeni.

Je pa na Cipru našla zanimive sogovornike – recimo tri arhitekte, ki so študirali v nekdanji Jugoslaviji in so govorili skoraj perfektno slovensko. Ena boljših scen je bila, ko se je usedla še s tremi ciprskimi ženicami in pletla čipko. Hihitale so se kot kakšne šolarke. Zmagal pa je prizor s ciprskimi osli. Vsi okupatorji Cipra, od Britancev do Francozov, so v zgodovini tja pripeljali svoje osle in tako se jih je pomešalo mnogo različnih vrst. Eden od njih je imel nadvse rad Mojčine lase, saj jih je pogumno grizljal. Mojca se je nato spretno umaknila z besedami: »Zelo očitno se me hoče znebiti iz kadra.« Ja, kakšna ji še vedno rata. Tako izjava kot tudi oddaja.

Tudi zadnja ni bila slaba, čeprav se je začela z Mojčinim poskusom zaigrati skladbo Marko skače na nekakšne citre. Posnela jo je na Šrilanki. Azija ji lepo pristaja, manj navdušeni pa smo nad nenehnim vsiljevanjem turistične ponudbe in promocijo poslovnih priložnosti med državama. A nacionalka tako najbrž lažje plačuje vse tiste letalske vozovnice in druge stroške, ki jih nakopljejo Čez planke.

Ja, nekdo dobiva honorar, da potuje, spoznava svet in ljudi, ob vsem tem pa se še nadvse odkrito zabava. Mojca Mavec ima še vedno najboljšo službo na nacionalki.