Sintpopovski šarm

Prizorišče, kjer smo se avgusta najpogosteje zadrževali tisti, ki ne zdržimo dolgo brez žive glasbe, je bilo – vsaj v Ljubljani – stopnišče ljubljanske mestne hiše. Sosednji klub Pritličje je tja namreč postavil svojo serijo koncertov Selekcija, ki sledijo raznoterim strujam (ob)elektronske glasbe, kakršne sicer poslušamo na njegovih rednih klubskih DJ-večerih. Na drugi strani pa so s pop senzibilnostjo med večernim sprehodom na Mestnem trgu ustavili tudi marsikaterega naključnega sprehajalca. Ohlapna rdeča nit letošnjega izbora sta bila torej sodobna elektronika in pop, ki pa so ju nastopajoči interpretirali vsak po svoje. In kar pet od sedmih nastopov so pripravili domači ustvarjalci, zadnjega od njih minulo sredo kvartet Your Gay Thoughts.

Za mladi, takrat še tričlanski avdiovizualni kolektiv smo prvič slišali leta 2012, poznavalci sodobnih glasbenih tokov pa so bili že takrat enotni, da gre za eno od tistih zasedb, ki napovedujejo prevetritev domače scene. Z glasbo, ki se je tedaj še bolj spogledovala z zapuščino plesnega postpunka, so hitro očarali obiskovalce koncertov, ena od večjih prelomnic pa je bila, ko jih je Kino Šiška leta 2015 izbral za nagrajence akcije Kulturni evro in jim omogočil izid albumskega prvenca Watercolours. S tem se je zasedba znašla v objemu trendovske postbasovske in beats glasbe, aranžmaji so postali zrelejši in bolj dodelani, struktura skladb pa kompleksnejša. Največja sprememba je bila upočasnjenost skladb, s katero so se precej oddaljili od prejšnje, bolj energične plesnosti. Da so se v novem izrazu zelo dobro znašli, so potrdili tudi odzivi iz tujine. Enega od njihovih spotov je denimo premierno predvajal celo Viceov glasbeni portal Thump, dobro znan tistim, ki brskamo za zanimivimi sodobnimi glasbenimi pojavi.Eden od ključnih izzivov za zasedbo je bila umestitev novega, nadgrajenega izraza v koncertni kontekst. Lotili so se ga zelo resno, angažirali so novega člana ter živi nastop kar najbolj približali studijskim posnetkom.

Po premierni koncertni predstavitvi plošče v Kinu Šiška se je izkazalo, da glasbi morda (še) manjka kak oprijemljivejši pop element, ki bi zmotiviral občinstvo. Toda morda je bil razlog za to odtujenost vsaj deloma tudi velik oder, kar se je ne nazadnje potrdilo na sredinem nastopu v Pritličju. Kontemplativen karakter glasbe je v sproščenem okolju Mestnega trga postal razumljivejši in privlačnejši, se pa še vedno ni dalo povsem znebiti občutka, da glasba tudi tu še ni izkoristila vsega svojega potenciala. Da bi kompleksne strukture in nenavadne harmonije resnično zaživele, bi zasedbo verjetno morali slišati v bolj avdiofilskem prostoru. Ja, za živi nastop je kakšno stvar včasih dobro tudi poenostaviti ...