9. 9. 2016 | Mladina 36 | Kultura | Dogodki
»Povem, ko imam kaj povedati«
Mladinin fotograf Borut Krajnc bo sredi septembra svoje fotografije predstavil v Zagrebu na samostojni in dveh skupinskih razstavah
Križišče Ceste 1. maja in C 210, Kranj, 17. januarja 2007, cikel Praznine
Za predstavitev Krajnčevih fotografskih serij Praznine in Politika morda ni primernejšega razstavnega prostora, kot je galerija Razširjeni mediji v uglednem zagrebškem Meštrovićevem paviljonu. Seriji bosta v ovalni galeriji v drugem nadstropju paviljona dobili novo sporočilno vrednost. Praznine, v njih je avtor v fotografski objektiv ujel skoraj 70 praznih oglasnih panojev kot metafor za prazni tek kapitalizma, bodo razstavljene nasproti Politike, niza fotografij predsednika RS Boruta Pahorja pri opravljanju različnih poklicev v času predsedniške kampanje. Takšna postavitev narekuje premislek o tem, kako se potrošniška praznina, ki jo je zajel na fotografijah praznih oglasnih panojev, srečuje s praznino političnih psevdodogodkov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Kultura | Dogodki
Križišče Ceste 1. maja in C 210, Kranj, 17. januarja 2007, cikel Praznine
Za predstavitev Krajnčevih fotografskih serij Praznine in Politika morda ni primernejšega razstavnega prostora, kot je galerija Razširjeni mediji v uglednem zagrebškem Meštrovićevem paviljonu. Seriji bosta v ovalni galeriji v drugem nadstropju paviljona dobili novo sporočilno vrednost. Praznine, v njih je avtor v fotografski objektiv ujel skoraj 70 praznih oglasnih panojev kot metafor za prazni tek kapitalizma, bodo razstavljene nasproti Politike, niza fotografij predsednika RS Boruta Pahorja pri opravljanju različnih poklicev v času predsedniške kampanje. Takšna postavitev narekuje premislek o tem, kako se potrošniška praznina, ki jo je zajel na fotografijah praznih oglasnih panojev, srečuje s praznino političnih psevdodogodkov.
Predelovalec tkanine, cikel Politika (2012–2014)
Koledar Politika, ki so ga leta 2014 na podlagi njegovih fotografij predsednika Pahorja zasnovali pri projektu Made in China, bo Krajnc prav tako v drugi polovici septembra predstavil na zagrebškem fotografskem festivalu Organ Vida. Na njem bodo gostovali kuratorji münchenskega festivala dokumentarne fotografije Fotodoks z lanskim projektom Past is Now (Preteklost je zdaj), v katerega so uvrstili tudi Krajnčev koledar, na razstavi pa od slovenskih fotografov sodeluje še Jaka Babnik s serijo Jebodrom. K sodelovanju pri tem projektu so povabili fotografe, videoumetnike in slikarje z zahodnega Balkana, ki v svojih delih reflektirajo družbene spremembe po padcu Berlinskega zidu, razpad Jugoslavije in sedanji čas, še posebej pa so skušali zbližati izkušnje balkanskih in nemških umetnikov in soočiti njihove poglede na polpreteklo zgodovino zahodnega Balkana in krvavi razpad Jugoslavije. Preseneča jih, da niti »25 let po razpadu Jugoslavije umetniške scene v novonastalih državah niso povezane med seboj, kar je, med drugim, lahko tudi posledica pomanjkanja čezmejnega dialoga o različnih umetniških pristopih in vsebini«.
Zanimivo je, da bo Krajnc s svojimi fotografijami vojne za samostojnost Slovenije, ki jih je posnel kot mlad Mladinin fotoreporter, sodeloval še na eni razstavi na festivalu Organ Vida. Kuratorka Sandra Vitajić je tri njegove fotografije uvrstila na razstavo Lekcije iz ‘91. Na njej bo 30 fotografov z zahodnega Balkana predstavljalo podobe krvavega razpada Jugoslavije. Na razstavi, ki je sicer del večjega projekta Društva za evropsko zavest Maribor, katerega partnerji so Fotoklub Maribor, Mednarodni festival fotografije Organ Vida in Foto zveza Srbije, bo vojne fotografije razstavljal tudi Tone Stojko, dolgoletni urednik fotografije pri reviji Mladina. Stojko je bil mentor številnim Mladininim fotografom. Tudi Borutu Krajncu, ki je kot mlad fotograf od blizu spremljal zlom politične ureditve in vojno za samostojnost Slovenije. Od leta 1990, ko se je začel resno ukvarjati s fotografijo, je spremljal rojevanje slovenske države in njene družbene patologije, ki jih intimno zaznava kot krivice in jih – nekdanji študent ekonomije – intuitivno reflektira tudi skozi političnoekonomske paradokse kapitalizma. Občasno pri fotoreporterskem delu za Mladino naleti na temo, vredno poglobljene obravnave. Od tu njegova projekta Praznine in Politika. Ni pa razstavno ambiciozen. »Povem, ko imam kaj povedati,« pravi.
Goreči tank JLA, Moste pri Komendi, Vojna v Sloveniji, 1991
Že nekaj let sodeluje z Mihom Colnerjem, dobrim poznavalcem domače in tuje fotografije ter kustosom ljubljanske galerije Photon. Tudi Krajnčevo gostovanje v Meštrovićevem paviljonu je del mednarodnega programa te galerije. Colnerja pri Krajnčevem delu pritegneta angažiranost in »zanimivo presečišče dokumentarnega in konceptualnega pristopa ter politike in zgodovine ... Krajnc je fotoreporter po duši. Vidi se, da se najbolje počuti pri delanju fotoreportaž, a teh je vse manj. Manko takšnega dela skuša zapolniti z občasnimi projekti, kjer se pokaže njegov prefinjeni občutek za vizualno in konceptualno,« pravi Colner.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.