Reforma, odvisna od Imperial Tobacca

Zdravstvena reforma, ki jo namerava ministrica Milojka Kolar Celarc v prihodnjih mesecih poslati v parlament, temelji na povečanju sredstev, ki jih Slovenija zdaj namenja za zdravstvo. Ker zaradi padajočega deleža tradicionalnih zaposlitev klasični prihodki v zdravstvene blagajne na razvitem Zahodu upadajo, države iščejo alternativne vire. Potem ko je v Sloveniji propadel poskus uvedbe davka na sladke pijače, to postaja sedaj t. i. tobačni cent. Z zvišanjem cene škatlice cigaret za pol evra načrtuje zdravstveno ministrstvo povečanje prihodkov za zdravstvo v višini 65 milijonov evrov. A temu načrtu za zdaj nasprotujejo na finančnem ministrstvu. Trdijo, da bi povišanje cene cigaret povzročilo takšen padec prodaje, da bi bil na koncu davčni izplen celo negativen. Tudi ta teden so nam odgovorili, da predlog zakona »še ni usklajen«.

Na ministrstvu za finance zakonu že od maja nasprotujejo, kot so zapisali v svojih komentarjih v času javne razprave, zaradi »lastnih« izračunov. »Naši izračuni kažejo, da bi bili neto učinki na prihodke javnih blagajn negativni,« so zapisali. Omenjene izračune smo morali na Mladini od ministrstva zahtevati na podlagi zakona o dostopu do javnih informacij, kažejo pa, da naj bi po uvedbi tobačnega centa javni prihodki iz naslova dajatev na cigarete in tobak upadli za skupaj 72 milijonov evrov. Analizo smo poslali v vpogled ekonomistu Velimirju Boletu z inštituta EIPF, ki je bil presenečen. Dejal je, da so na ministrstvu očitno upoštevali neverjetno veliko cenovno elastičnost, –1,42; kot da naj bi v Sloveniji enoodstotno povišanje cen cigaret povzročilo 1,42-odstotni padec prodaje.

Tako presenetljivo visoke cenovne elastičnosti pri tobaku raziskovalci doslej še niso zaznali. Tobak je namreč droga, ki povzroča odvisnost, zaradi česar »empirično ni znan« primer države, dodaja Bole, kjer bi dvig davka na cigarete, pri nespremenjenih ostalih okoliščinah, zmanjšal davčne prihodke. Svetovna banka recimo domneva, da je ta koeficient v razvitih državah –0,40 in v nerazvitih –0,80, v Estoniji je recimo –0,34, na Poljskem pa med –0,4 in –0,7. Zakaj naj bi bil ta koeficient v Sloveniji kar –1,42, ko pa so cene tobaka razmeroma nizke glede na celotne gospodinjske stroške in nizke glede na sosednje države? Na podlagi česa so na finančnem ministrstvu prišli do teh neverjetnih ugotovitev, zaradi katerih zdaj nasprotujejo uvedbi tobačnega centa?

Na podlagi dodatnih vprašanj so nam na finančnem ministrstvu le priznali, da temelj za izračune ni njihov. Odgovorili so nam, da so omenjeni koeficient cenovne elastičnosti povpraševanja dobili iz raziskave, ki so jo oktobra lani naredili ekonomisti dr. Andreja Cirman, prof. dr. Polona Domadenik in doc. dr. Matjaž Koman z ljubljanske Ekonomske fakultete. A naročnik te raziskave je, kot priznavajo tudi na ministrstvu, Tobačna Ljubljana, ki je v lasti multinacionalke Imperial Tobacco in katere predstavniki so v preteklem letu intenzivno lobirali proti osnutku omenjenega zakona, večkrat so obiskali finančno ministrstvo tudi zato, ker želi zdravstveno ministrstvo v Sloveniji uvesti enotno embalažo tobačnih izdelkov, s slikami prizorov bolezenskih posledic kajenja. Kljub temu da je raziskavo financirala tobačna multinacionalka, na finančnem ministrstvu vztrajajo, da so njeni sklepi pravilni. Trdijo, da tako kažejo tudi pretekli trendi v Sloveniji. Ko smo recimo v Sloveniji po juliju 2012 dvignili trošarine v kratkem obdobju za 11 odstotkov, naj bi poraba cigaret padla za 17 odstotkov, odgovarjajo.

Finančno ministrstvo je eno največjih v vladi, z največ strokovnega kadra, zaradi česar je nedoumljivo, da nekritično ponavlja celo argumente tobačnih multinacionalk, do katerih imajo druge vlade praviloma že a priori sumničav odnos.

Zaradi nasprotovanja ministrstva za finance so se poleti na zdravstvenem ministrstvu odločili učinke uvedbe tobačnega centa preveriti pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO). Novo, alternativno raziskavo sta izvedla svetovalca WHO Konstantin Krasovsky, vodja oddelka za nadzor nad porabo tobaka v ukrajinskem inštitutu za strateške študije, in Jean Tesche, profesor z ameriške univerze Maryland. Študijo so nam z ministrstva zdravje tudi poslali, ta pa je pokazala popolnoma drugačno sliko, kot jo imajo na finančnem ministrstvu. Avtorja sta sklenila, da bi imela v slovenskem primeru uvedba tobačnega centa pozitive učinke, tako na javno zdravje kot na davke. Ugotovila sta, da bi uvedba tobačnega centa, oziroma 20-odstotno zvišanje cen, porabo tobaka znižala za 10 odstotkov (cenovna elastičnost –0,5), kar pomeni, da bi se davčni prihodki dvignili vsaj za 50 milijonov evrov – ne pa, da bi padli za 72 milijonov, kot trdi finančno ministrstvo.

Kot lahko razberemo iz njune analize, so ugotovitve finančnega ministrstva oziroma plačanih ekonomistov z ljubljanske Ekonomske fakultete napačne. In sicer zato, ker ti niso upoštevali ekonomske krize leta 2012 oziroma padca razpoložljivega dohodka gospodinjstev v tistem obdobju. Poleg tega na finančnem ministrstvu oziroma na Ekonomski fakulteti tudi niso upoštevali posebnosti cigaretne davčne reforme iz leta 2012, zaradi katere so se najcenejše cigarete, ki so cenovno najbolj občutljive, podražile enkrat bolj kot najdražje. Če je nekako razumljivo, zakaj so ugledni slovenski ekonomisti, Andreja Cirman, Polona Domadenik in Matjaž Koman, prišli do svojih spornih odločitev – vendarle je za njihovo raziskavo tobačna industrija plačala znesek, ki nam ga ljubljanska Ekonomska fakulteta ne želi izdati –, pa je seveda popolnoma nerazumljivo stališče finančnega ministrstva.

Finančno ministrstvo je namreč eno največjih v vladi, z največ strokovnega kadra, zaradi česar je nedoumljivo, da nekritično ponavlja celo argumente tobačnih multinacionalk, do katerih imajo druge vlade praviloma že a priori sumničav odnos. Kot nam je lani povedal Martin Mckee, predsednik Evropskega združenja za javno zdravje, tobačna industrija uporablja iste argumente od države do države, za katere pa danes v politiki ali v raziskovalni sferi vedo, da niso verodostojni: »Noben resen politik in nihče v vladi ali v opoziciji danes teh razlogov tobačne industrije ne jemlje zares,« nam je povedal za primer Velike Britanije. Slovensko finančno ministrstvo pa je očitno popustilo po zgolj dveh lobističnih sestankih, ki ju je lani imelo s tobačnima multinacionalkama Philip Morris in Japan Tobacco, kot kaže register lobističnih stikov, ki ga vodi protikorupcijska komisija.