Ofenziva proti ministrici

Milojka Kolar Celarc je med letoma 2011 in 2013, preden je postala ministrica, vodila zavarovalnico Vzajemna, ki jo želi zdaj praktično ukiniti. Bistveni element predloga zdravstvene reforme je namreč tudi opustitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovo preoblikovanje v prispevek, ki bi ga glede na socialni položaj posameznika pobirala finančna uprava. V Vzajemni, kjer poskušajo ministričine načrte že od vsega začetka prekrižati, Kolarjevi očitajo dvoličnost in laži. Trdijo, da je Kolarjeva, ki je danes vneta nasprotnica dopolnilnega zavarovanja, tega nekoč podpirala. Ko je še vodila Vzajemno, je zavarovalne premije zvišala, nato pa jih ni hotela znižati, še celo po tem ne, ko so bili dobički Vzajemne že astronomski. To bi naj bil tudi razlog, da so Kolarjevo aprila leta 2013 razrešili z vrha zavarovalnice.

To na primer trdi Petra Juvančič, direktorica službe za odnose z javnostmi pri Vzajemni. Maja je na svojem Twitter profilu zapisala, da se Kolarjeva »laže«, ko trdi, da je morala iz Vzajemne oditi zato, ker je hotela znižati premije. Ravno nasprotno: »Pol leta smo jo prosili, da zniža premije«, in šele ko so jo odstavili, je Vzajemna 12 milijonov evrov vrnila zavarovancem. Ko je ta teden novinarka Dela Milena Zupanič prav tako ponovila, da je leta 2013 nadzorni svet Vzajemne »zahteval, da direktorica denar vrne ljudem. Ker tega ni izpeljala, so jo odstavili. Kmalu se je upokojila, potem pa postala ministrica. Odkar je na tem položaju, prikazuje dogodek obrnjeno … Preveč vplačani denar je vrnil zavarovancem naslednji direktor Vzajemne Aleš Mikeln,« je Juvančičeva pisanje Dela pohvalila in zapisala, da je novinarka »povedala stvari tako, kot so bile«.

Članica nadzornega sveta Vzajemne Mateja Kožuh Novak pravi, da so Kolarjevo odstavili, ker je hotela znižati premije in ker je bila preveč »radikalno proti tistim, ki so kradli«.

Zakaj je torej ministrica morala Vzajemno zapustiti – ker je hotela premije zvišati ali znižati? Ministrica sicer priznava, da je zaradi aktuarskih izračunov junija leta 2012 premije dopolnilnega zavarovanja povišala za štiri evre, kar je potrdila Agencija za zavarovalni nadzor (AZN), a vztraja, da je bila ona tista, ki je takoj za tem predlagala znižanje, ko se je še istega leta izkazalo, da je zdravstveni sistem varčeval. Zato naj bi jo tudi odstavili. Sporočila nam je, da se je o tem, kako bi ljudem vrnili denar, z Agencijo za zavarovalni nadzor dogovarjala od decembra 2012, razrešili pa naj bi jo aprila leta 2013 na prav tisti seji nadzornega sveta, na kateri naj bi se o tem dokončno dogovorili. Pravi, da o tem obstaja dokumentacija na agenciji.

Kdo ima torej prav, ministrica ali sedanja uprava Vzajemne? Res je, da je pod novim predsednikom Mikelnom Vzajemna decembra 2014 zavarovancem dala odpustek v višini 12 milijonov evrov, a v resnici bi moral biti odpustek še enkrat večji, saj so vse tri zavarovalnice – še največ Vzajemna – zaradi varčevanja v bolnicah od zavarovancev po tedanjih izračunih, o čemer smo tedaj tudi pisali v Mladini, pobrale 30,1 milijona evrov »preveč« denarja. In drugič, Mikeln se je za vračilo odločil šele po enormnih pritiskih javnosti, ko so se pojavili tudi predlogi, da bi država ta sredstva nacionalizirala. Predvsem pa se tudi akterji iz tistega časa razlogov, zaradi katerih je morala Milojka Kolar Celarc zapustiti Vzajemno, spominjajo njej v prid.

Bivša predsednica društva upokojencev in članica nadzornega sveta Vzajemne Mateja Kožuh Novak recimo pritrjuje ministričini razlagi. Pravi, da so Kolarjevo odstavili, ker je hotela znižati premije in ker je bila preveč »radikalno proti tistim, ki so kradli«. Rajko Stankovič, predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS), je še bolj neposreden: zamenjali so jo, pravi, ker ni poslušala podjetnikov iz Štajerske gospodarske zbornice, ki sedaj nadzorujejo zavarovalnico, »kar poglejte, ko je odšla, kako se so se razbohotili marketinški stroški«. To potrjuje državni svetnik Drago Ščernjavič in opozarja, da naj bi se Vzajemni lani, glede na leto 2014, povečali stroški pobiranja zavarovanj za kar 1,5 milijona evrov. Na Vzajemni sicer spet trdijo, da so stroški zrasli zaradi kampanj, na podlagi katerih se je med letoma 2012 in 2015 povečalo število zavarovancev za tri odstotke. A je verjetneje, da so zavarovanci k Vzajemni šli po tem, ko je ta prva napovedala pocenitev zavarovanj, ne pa zaradi velikega truda zavarovalniških posrednikov.