Obranimo Slovenijo

V ponedeljek je nekaj deset prosilcev za azil protestiralo pred azilnim domom. Povedali so to, kar je sicer javna skrivnost – da sta slovenska zakonodaja in Slovenija do prosilcev za azil neprijazni. Zahtevali so sestanek z ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar, a jih je posmehljivo zavrnila.

Protestniki so svoje izkušnje, težave in zahteve strnili v protestno pismo, v njem pa odkrito in nedvoumno spregovorili o razmerah, na katere so nekateri prosilci in azilanti ter poznavalci problematike tu in tam, previdno, vendar brez uspeha opozarjali že leta. Opozorili so, da azilni postopki tečejo prepočasi, zaradi česar številni prosilci državo zapustijo, še preden se postopki končajo. Da je 18 evrov mesečne žepnine premalo, omejitev, da ne smejo ne delati in ne odpreti bančnega računa, pa diskriminatorna in neživljenjska. Opozorili so, da Slovenija ne naredi nič za integracijo prosilcev in jim ne zagotavlja niti tečaja slovenskega jezika, kar je po njihovem mnenju dokaz, da se jih država otepa. Isto jim sporoča z zdravstveno oskrbo, saj je ta v najboljšem primeru drugorazredna, včasih je niti ni. Opozorili so še, da država ne sankcionira rasizma in fizičnih napadov na prosilce zunaj in znotraj azilnega doma … Kar zatrjujejo prosilci za azil, žal drži. Demantirala jih ni niti Vesna Györkös Žnidar, odgovorna za to področje. Zavrnila je možnost, da se sestane s protestniki, ki so ji želeli osebno povedati, da azilna zakonodaja in odnos države nista ustrezna in prinašata težave, ne pa rešitev. Zgolj cinično je njim in javnosti sporočila, da so prosilci za azil obravnavani v skladu z zakonodajo, zato ne vidi potrebe po srečanju. Protest prosilcev za azil je po njenem mnenju posledica »notranje razklanosti« v državi, s čimer bomo po njenih besedah morali »enkrat za vselej opraviti« in se zediniti, tudi o vprašanjih, povezanih z begunci. Nevladne organizacije, ki delajo na tem področju, pa je pozvala k »konstruktivni drži«.

Se ministrica zaveda, kaj je dejala? Se zaveda, da so njene besede podobne retoriki madžarskega predsednika Orbána? Sestanek z azilanti, prosilci za azil bi ji koristil. Če se ji to upira, bi se morda lahko pogovorila vsaj s predstavniki nevladnih organizacij, ki so osamljene v izvajanju pravne pomoči in integracijskih programov za begunce. A ravna nasprotno, poziva k odrekanju pomoči.

Slovenija ima ministrico za notranje zadeve, ki se ne želi poglobiti v prave težave azilne politike. Zdi se, da je to v skladu z usmeritvami vlade, z zapiranjem meja, preprečevanjem prihoda novih prosilcev za azil, izdajanjem negativnih odločb v azilnih postopkih, ustvarjanjem razmer, v katerih si prosilci za azil ne bi želeli živeti. Je to res prava, etična, z gesli o spoštovanju človekovih pravic podkrepljena politika vlade Mira Cerarja?

Premier ministričinega cinizma in odnosa ni kritiziral, kar pomeni, da misli enako kot ona.