Išče se poceni grobar

Ustavno sodišče je leta 2000 soglasno odločilo, da pokopališke in pogrebne dejavnosti »iz pietetnih, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov ni mogoče zagotavljati na prostem trgu«. Odločitev je razumljiva – ob smrti bližnjega svojci na denar ne gledajo, to pa ponudniki pogrebnih storitev na trgu s pridom izkoriščajo. Že danes srhljivih pogrebnih zgodb, podobnih tistim iz znanega filma Maratonci tečejo častni krog, v Sloveniji ne manjka. Lani je odjeknila zgodba o pogrebniku iz Črnomlja, ki je doma hranil trupla pokojnikov, da se jih je nabralo več in si je tako znižal stroške prevoza v ljubljanski krematorij, znan pa je tudi primer pretepa med pogrebnikoma, ki sta se nekje na Dolenjskem borila za prevzem trupla po prometni nesreči.

Kljub temu so poslanci ta teden, po vetu državnega sveta, vnovič izglasovali nov zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, s katerim bo sicer pokopališka dejavnost ostala javna služba, pogrebna dejavnost (razen 24-urne dežurne službe) pa bo v popolnosti prepuščena trgu. Ker občine po novem pokopališke dejavnosti ne bodo mogle same opredeliti kot javne službe – kakor je recimo sedaj v Ljubljani – in bodo morale tudi na tem področju dovoliti konkurenco, so poleg Združene levice podporo zakonu tik pred zdajci odrekli še v stranki DeSUS.

»V poslanski skupini DeSUS smo trdno prepričani, da se pogrebna dejavnost ne sme ujeti v past vsesplošne divje, brutalne liberalizacije.O tem nas navsezadnje prepričujejo tudi mnenja številnih civilnodružbenih iniciativ, naj naštejem le nekatere: Zveza društev upokojencev Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Zveza občin Slovenije, Skupnost mestnih občin Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije … Tako rekoč vsi deležniki nasprotujejo temu zakonu in tukaj se bomo ustavili in tem deležnikom prisluhnili, in kot rečeno, v veliki večini v naši poslanski skupini tega predloga zakona ne bomo podprli,« je dejal Uroš Prikl. A kljub temu je nazadnje za zakon glasovalo kar 56 poslancev, saj so komercializacijo pogrebne dejavnosti brez utemeljitve podprli poslanci SDS.

Glavni zagovornik zamisli o pogrebnem trgu je sicer že dlje obrtno-podjetniška zbornica, ki pri tem podpira svoje člane, številna mala pogrebna podjetja, ki so v zadnjem desetletju zrasla zaradi nejasne ureditve na tem področju. Vlada pa se je z omenjenim zakonom odločila to stanje legalizirati.

A ne samo legalizirati, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je v pozivu poslancem, naj glasujejo za privatizacijo pogrebnih storitev, poudaril, da je javni interes na tem področju danes zastarel. »Najprej naj še enkrat spomnim, da je bil veljavni zakon, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost (kot javno – op. a.), sprejet v sistemu drugačne družbeno-ekonomske ureditve, zato njegove posamezne rešitve ne ustrezajo več …« je dejal.

Seveda, čas, namenjen žalovanju, je danes v skladu z novo družbeno-ekonomsko ureditvijo treba žrtvovati še za delovanje trga, tj. za zbiranje predračunov in izbiro najcenejšega grobarja.