30. 9. 2016 | Mladina 39 | Kultura | Plošča
Die Antwoord: Mount Ninji and Da Nice Time Kid
2016, ZEF
+ + + +
Ninja, osrednji član najbolj znanega južnoafriškega glasbenega kolektiva, je že leta 2009, ko je ta s prvencem butnil na sceno, napovedal, da se bo skupina Die Antwoord po nekaj albumih samoukinila. S tem je dejansko sporočil, da je kolektiv prej nekakšen skrbno skonstruiran projekt kot pa klasičen bend. Od tedaj se je Antwoordu zgodilo veliko nenačrtovanih stvari, denimo velikanska priljubljenost v ZDA, pa tudi drugod po svetu. Zasedba je svoj zef (življenjski) slog spimpala do popolnosti in z njim postala popkulturni fenomen tudi stran od koncertnih odrov. Ločnice med stvarnima in fiktivnima podobama obeh najvidnejših članov, Ninje in Yolandi Visser, so zaradi tega postale bolj zamegljene, to pa je botrovalo polariziranosti poznavalcev. Tisti, ki pojavnost Die Antwoorda jemljejo preveč zares, se že od drugega albuma pritožujejo nad vse več klišeji in vsebinsko praznostjo. Manj obremenjeni poslušalci pa uživajo v vedno novih norčijah, v na pol v živo okolje teleportiranih prepotenciranih risankastih likih in zgodbah. In seveda v naravnost za velike arene prikrojeni glasbi, kar smo pred nekaj leti ugotavljali tudi na Schengenfestu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Kultura | Plošča
+ + + +
Ninja, osrednji član najbolj znanega južnoafriškega glasbenega kolektiva, je že leta 2009, ko je ta s prvencem butnil na sceno, napovedal, da se bo skupina Die Antwoord po nekaj albumih samoukinila. S tem je dejansko sporočil, da je kolektiv prej nekakšen skrbno skonstruiran projekt kot pa klasičen bend. Od tedaj se je Antwoordu zgodilo veliko nenačrtovanih stvari, denimo velikanska priljubljenost v ZDA, pa tudi drugod po svetu. Zasedba je svoj zef (življenjski) slog spimpala do popolnosti in z njim postala popkulturni fenomen tudi stran od koncertnih odrov. Ločnice med stvarnima in fiktivnima podobama obeh najvidnejših članov, Ninje in Yolandi Visser, so zaradi tega postale bolj zamegljene, to pa je botrovalo polariziranosti poznavalcev. Tisti, ki pojavnost Die Antwoorda jemljejo preveč zares, se že od drugega albuma pritožujejo nad vse več klišeji in vsebinsko praznostjo. Manj obremenjeni poslušalci pa uživajo v vedno novih norčijah, v na pol v živo okolje teleportiranih prepotenciranih risankastih likih in zgodbah. In seveda v naravnost za velike arene prikrojeni glasbi, kar smo pred nekaj leti ugotavljali tudi na Schengenfestu.
Die Antwoord, tokrat občasno zadimljeno intimen
© arhiv založbe
Čeprav se skupina s četrtim albumom še drži tega obrazca, pa ta ponudi tudi kakšno novost. Denimo šestletnega raperja Lila Tommyja Terrorja, ki odrapa skladbi o penisih in joških. Pri skupini Die Antwoord politična (ne)korektnost in liberalnost včasih prestopita mejo dobrega okusa, je pa ta odvisna od vsakega posameznika. Edini presežek skladbe Rats Rule je denimo ta, da jo odrecitira Jack Black. Veliko bolje se v zapeljivem sodelovanju izkaže kabaretna zvezdnica Dita Von Teese, največji vtis med tokratnimi gosti pa pusti Sen Dog, sicer član legendarne raperske zasedbe Cypress Hill. Zapohana Južna Afrika skozi študijo trapa sreča zapohano Kalifornijo. Upočasnjeno, zadimljeno intimno razpoloženje približno polovice skladb potrdi, da se kolektiv zelo dobro znajde tudi v bolj kontemplativni podobi, je pa res, da kakšnih miselnih vratolomnosti ne boste našli. Die Antwoord precej večji vtis pusti, če so možgani med poslušanjem v prostem teku. Tudi v polovici energičnih skladb, kjer zapuščino rejva pogosto zelo domiselno in drzno križa s trendovskimi EDM-ovskimi pritiklinami.
Po razmeroma mimobežni plošči Donker Mag izpred dveh let, na kateri so precej na prvo žogo predelali Emirja Kusturico, Serga Gainsbourga in Aphex Twina in vzporedno z Neillom Blomkampom posneli še film Chappie, kolektiv spet deluje s polnim glasbenim pogonom. Inovativnost in drugačnost prvenca sta verjetno neponovljivi, toda Die Antwoord, sploh v kontekstu pop glasbe, še naprej ostaja ena najizvirnejših in prepoznavnih zasedb. In še vedno zna sestaviti izvrstne komade. Najsi bo za plesne dvorane ali pa po novem tudi za kavčevsko čilanje.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.