Razstavni plonklistek za jesen 2016

V poletnih mesecih je potekal 9. Berlinski bienale, v Zürichu je bila na ogled že 11. Manifesta, potujoča velika razstava sodobne umetnosti, v Palais de Tokyo v Parizu je razstavo Ostati živ (Staying Alive) kuriral razvpiti pisatelj Michel Houellebecq, v Londonu so odprli dolgo pričakovani novi Tate Modern, zdaj je ena najznamenitejših svetovnih galerij večja še za palačo. Novi del, katerega gradnja je stala 290 milijonov evrov, je projektiral slavni švicarski arhitekturni dvojec Herzog & de Meuron. Oktobra Londončane, kot vsako leto, čaka sejem sodobne umetnosti Frieze. Do novembra pa si je v Bologni mogoče ogledati razstavo o pop idolu Davidu Bowieju.

Zdi se, kot da jesen po tem umetnostnem razcvetu ne more prinesti ničesar posebnega, a ni čisto tako. Danes, ko je leteti v London skoraj, kakor da bi se peljali z enega konca Slovenije na drugega, in ko je pri dobrem načrtovanju tako rekoč enaka tudi cena, ni razloga, da se v jesenskih mesecih ne bi odpravili na ogled katere od zanimivih razstav.

Robert Rauschenberg v Londonu

Tate Modern se letos ne ponaša le z novim prizidkom, ampak bo v njem od decembra razstava, ki bo izjemno, šest desetletij trajajočo kariero velikana ameriške umetnosti Roberta Rauschenberga stisnila v razburljivo retrospektivo. Galerija obljublja, da bo razstava ponudila »že dolgo pričakovano priložnost za odkrivanje presenetljivo konsistentnega umetniškega opusa, ki se od nekdaj upira temu, da bi ga zajeli s pravili in konvencijami sveta umetnosti«. Številna od del, ki bodo na ogled, smejo zaradi občutljivosti le redko zapustiti lastnike, tako da je razstava izjemna priložnost za ogled celotnega Rauschenbergovega opusa.

Pariška jesen v znamenju modernizma

V Parizu se ponuja kar nekaj možnosti za ljubitelje umetnosti 20. stoletja. Priljubljenega nadrealističnega slikarja Renéja Magritta si bo mogoče ogledati v Centru Georgesa Pompidouja, sledili bosta razstavi znamenitega fotografa Brassaïa in ameriškega slikarja Cy Twomblyja. Delo nemškega fotografa Benjamina Katza bo na ogled v mestnem muzeju moderne umetnosti, kjer bo tudi razstava ameriškega velikana minimalizma Carla Andreja. Tisti, ki imajo radi čim starejše in čim bolj stvarnosti podobno, naj se napotijo v Louvre in si ogledajo razstavo o nizozemskem baročnem slikarju Vermeerju in drugih mojstrih žanrskega slikarstva – a za to bo treba počakati na prihod novega leta.

V Berlinu žari

V Berlinu bosta to jesen potekala kar dva festivala svetlobe, Berlin leuchtet, ki se je že začel, in Festival of Lights, ko Brandenburška vrata, TV-stolp, katedrala in številne druge mestne znamenitosti postanejo prečudovita barvna platna umetnice luči, podobna, le večja od tistih, ki jih vidimo v naši prestolnici. Za zdaj še oddaljeni januar v Berlinu napovedujejo odprtje prenovljene Palače Barberini, ki je bila poškodovana leta 1945 ob bombnem napadu. Obnovljeni objekt bo postala muzej umetnosti iz NDR do leta 1989 in tudi umetnosti, ki je v Nemčiji nastajala po tem obdobju.

V Washingtonu Barbara Kruger

Ena največjih ameriških umetnic 20. stoletja, nekdanja grafična oblikovalka in urednica Barbara Kruger od konca sedemdesetih let ustvarja vizualno privlačne podobe, ki so na prvi pogled videti kot oglasi. Prepoznavni slog z rdečimi okvirji in belo pisavo futura bold, ki prekriva izbrano podobo, jo je pripeljal med zvezde sodobne umetnosti. V washingtonski galeriji National Gallery of Art od septembra razstavljajo petnajst del s sporočili kot Vaša stvaritev je božja / Naša reprodukcija je človeška ali pa Vedi nič / Verjemi čemurkoli / Pozabi vse. Razstava ponuja snov za razmislek, predvsem o tem, kaj pomeni biti ženska in potrošnica popularne kulture danes.

Pipilotti Rist v The New Museum v New Yorku

V treh nadstropjih muzeja bodo oktobra pripravili veličastno retrospektivo del ene največjih video umetnic, švicarke Pipilotti Rist. Ristova ustvarja arkadije in sanjske pokrajine golih teles in neomejenih optičnih oceanov živih barv. Pogosto jih spremlja glasba ali umetničin glas, ki obiskovalca odnese dlje, kot je to kadarkoli storil kak video format. Razstava bo predstavila celoten umetničin opus od prvih, enokanalnih videov iz 80. let prejšnjega stoletja, ki so raziskovali predstavitve ženskega telesa v popularni kulturi do najnovejših kosov, ki spremenijo arhitekturo na kateri domujejo. Ristova bo za razstavo Pixel Forest pripravila novo video instalacijo, ki bo razkrila povezanost rasti njenega opusa z razvojem sodobnih tehnologij. Za tiste, ki se še zatekajo k bolj tradicionalnim medijem bo v edinem ostalem nadstropju The New Museum na ogled razstava izvrstnega risarja Raymonda Pettibona.

V newyorški MoMI o seksualnosti

Skoraj 700 snapshot portretnih fotografij, ki se zvrstijo ob evokativni glasbeni spremljavi, sestavlja Balado o seksualni odvisnosti ene najzanimivejših fotografinj, umetnice Nan Goldin. Balada je v resnici globoko osebna pripoved, nastala na podlagi osebnih izkušenj iz umetničinega življenja v Bostonu, New Yorku in Berlinu ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Naslov je vzet iz Brechtove in Weillove Opere za tri groše, protagonisti – ena izmed njih je sama umetnica – pa so v fotografski objektiv ujeti v intimnih trenutkih ljubezni in izgube. Droge, seks, plesni klubi ponoči in otroci podnevi, družinsko nasilje in AIDS. Balada o seksualni odvisnosti je presunljiv osebni dnevnik, s katerim je umetnica skušala ohranjati nadzor nad življenjem, in je v MoMI na ogled do februarja.

Jesen po dunajsko

Ob koncu septembra se je v Marx Halle v tretjem okrožju začelo z zdaj že utečenim umetniškim sejmom viennacontemporary, na katerem se predstavi nekaj več kot sto galerij, med njimi vsako leto tudi nekatere iz naših krajev. Skorajda sočasno so se dunajske galerije združile v projektu curated by_vienna, ki je zasnovan tako, da galerije povabijo mednarodne kustose, ti pa v njih pripravijo tematske razstave.

Ob tem poteka tudi projekt Parallel Vienna, ki razkriva raznolike pristope k sodobni umetnosti, v stavbi Alte Post v historičnem središču mesta. Prvi oktober je rezerviran za noč muzejev, ko ljubitelji umetnosti preplavijo mesto, saj je z eno samo vstopnico mogoče vstopiti v skoraj sto dunajskih muzejev in galerij, v vsakem od njih pa posebej za to priložnost pripravijo še poseben dogodek. Ista vstopnica zagotovi tudi brezplačni prevoz z avtobusom od lokacije do lokacije.

Na koncu omnibusa jesenskega dunajskega umetniškega dogajanja je mesec fotografije Eyes On oktobra, ki je največji fotografski festival v Avstriji in za katerega bodo mestne galerije spet združile moči. Projekt se vključuje v Evropski mesec fotografije, v katerem sodeluje tudi naša prestolnica. Jesen se bo končala z Art Weekom novembra, ko se bodo umetnostni dogodki zgostili in se bo Dunaj spremenili v meko ljubiteljev umetnosti in strokovnjakov z vsega sveta.

Tuji bogovi (Foreign gods) na Dunaju

Težko je preceniti vpliv ljudske umetnosti na zahodno umetnost ob prelomu stoletja. Ko je Pablo Picasso v etnografskem muzeju v Parizu videl afriške maske, je dejal, da so prav take podobe tisto, v čemer je skrito bistvo slikarstva. Tudi nemške ekspresioniste je navdušila umetnost z južne poloble, dadaisti pa so menili, da se v umetnosti iz daljne Oceanije skriva dostop do nezavednega. Evropska moderna z deli Picassa, Amedea Modiglianija, Emila Noldeja, Maxa Ernsta in Maxa Pechsteina so od septembra v Leopoldovem muzeju na Dunaju razstavljena skupaj s predmeti iz velikanske zbirke ljudske umetnosti, ki je nekdaj pripadala ustanovitelju muzeja Rudolfu Leopoldu.

Jan Fabre kolonizira Ermitaž

Dober znanec naših krajev, flamski umetnik Jan Fabre, je več kot desetletje pripravljal razstavo, ki bo od oktobra domovala v ruskem Ermitažu. Fabre se znova pompozno predstavlja kot ‘vitez umetnosti’, njegovo kraljestvo pa se bo raztezalo v dveh stavbah muzeja – v Zimskem dvorcu in stavbi, namenjeni muzejski upravi. Razstavo bodo, ko se bo končala, vključili v stalno zbirko muzeja, ogledati pa si bo mogoče tudi film, posnet po performansu, v katerem Fabre v viteški opravi paradira po Zimskem dvorcu.