Objemčki in poljubčki

Dvakrat sem dovolil Dragutinu Barušiću, da me objame, in obakrat me je tudi poljubil na lice. »Objemček zdravi fizično, poljubček psihično,« pravi. Prvič me je objel v stanovanju Jadranke Oblak, upokojene novinarke in predstavnice ljubljanske skupine društva Zdrava atmosfera, ko sva se v ponedeljek dopoldne poslavljala po mučnem uro in pol trajajočem pogovoru. Poskušal sem izvedeti, kdo je tisti, ki mu nova finančna ministrica Mateja Vraničar Erman pravi »Beli mag«, on pa je predvsem na različne načine pojasnjeval, da je izjemen. Na izhodnih vratih je dejal, da »kdor nima časa za objem, ta ima nekaj v ozadju«. Potem me je objela tudi Jadranka Oblak.

Drugič me je objel nekaj ur pozneje, na rednem tedenskem srečanju društva Zdrava atmosfera. Vztrajal je, da objamem tudi novinarko Zarje Alenko Sivko, ki je prav tako prišla pogledat, kaj je to Zdrava atmosfera. Zamudil sem skoraj celo uro, a je nekdo hitro prinesel stol in ga postavil poleg Jadranke Oblak in njenega 25 let mlajšega moža Marka, ki ga je spoznala prav prek Barušića.

Bilo nas je nekaj več kot dvajset. Marko mi je povedal, da na tokratnem srečanju pripovedujejo, kako so prišli do Draga in zakaj so ostali pri njem. Gospa, ki je sedela na drugi strani kroga in jo je moj prihod prekinil, je nadaljevala svojo zgodbo. »Preden sem prišla do Draga, sem poskusila vse vrste joge, vse diete, vegetarijanske, veganske, ne vem kaj še. Bila sem čisto v kurcu.« »Počakaj – ti si ženska,« je pripomnil Barušić in nasmejal skupino. »No, v bila sem v pizdi,« je nadaljevala, kot da ve, zakaj je pomembno, katero kletvico uporabi. »Drago mi je rekel, naj vsak dan pojem deset dekagramov pršuta s česnom in medom. To mi je bilo tako dobro. Pojedla sem še več.« Drago je pomignil Anici Berginc, ki je sedela na drugi strani kroga, in ji naročil, naj me masira. Verjetno bi me sam, če ne bi masiral že kolegice Alenke Sivke. Drugi udeleženci so mi s prikimavanjem sporočali, naj se ne upiram. »Sprosti se, to je samo dobro,« je zašepetal eden od njih. Kmalu po tem sta še en gospod in ena gospa začela masirati svoji sosedi. Nekateri drugi so se sede božali po stegnih.

Naslednja, ki je predstavila svojo zgodbo, je pri »učitelju Dragu« našla, kar ji je manjkalo v uradni rimskokatoliški cerkvi. Tretja je bežala iz slabe partnerske zveze, četrta je bila fizično in psihično sesuta, potem ko jo je zbil avto. Zaradi nesreče ima zelo občutljiv sluh in zato na srečanjih Zdrave atmosfere ploskajo tako, da se z dlanjo desne roke tapkajo ob prsih, kar je precej tišje kot običajen aplavz.

Poleg stisk si člani društva delijo tudi izkušnjo presenečenja ob prvem stiku z Barušićem in olajšanje, ki so jim ga prinesli njegovi objemi. »Vsi potrebujejo objemčke in poljubčke,« je dejala ena od udeleženk.

Ljubljanska srečanja društva potekajo v pritlični, 70 kvadratnih metov veliki stavbi, ki je med večnadstropnimi vilami za Bežigradom od daleč videti kot garaža. V notranjosti sta predsoba in velik prostor, kjer čez dan neka samostojna podjetnica čuva otroke.

Mateje Vraničar Erman ta ponedeljek ni bilo in tudi medijem o Zdravstveni atmosferi noče razlagati, je pa njen opis odnosa z Dragom Barušićem objavljen na spletni strani društva. Pravi, da je do njega prišla »po več letih iskanja odgovorov na svoje stiske in nezadovoljstva pri različnih učiteljih in ‘učiteljih’«. »V trenutku me je pritegnil, saj sem se od vsega začetka počutila sprejeto in ljubljeno. Nobene zadržanosti, počasnega ocenjevanja drug drugega, nobenega občutka podrejenosti in nadrejenosti.« Sprva jo je zbegalo, da Barušić dela brez »logične metode«, a je hitro v sebi spoznala »premike«. Postala je »bolj sproščena, radostna, prisotna v trenutku, s tem pa boljši človek, ki lahko dodaja vrednost tudi drugim ljudem, ki prihajajo v stik z mano«.

Zakramenti

Še lansko leto so se »atmosferčki« srečevali v sobi pod stopniščem frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja na Prešernovem trgu v Ljubljani. »Pred par leti so ti ljudje iz Zdrave atmosfere prišli k polnočnici, obred jih je prevzel in so želeli nekako bolje spoznati našo vero, krščanstvo in cerkev,« je novembra 2015 za Slovenske novice pojasnil pater Ambrož Mušič, gvardijan samostana. Prostore jim je ponudil, ker se frančiškani trudijo biti blizu tudi tistim, ki drugače razmišljajo.

Več članov Zdrave atmosfere si je zaželelo krsta in drugih cerkvenih zakramentov. »Učitelj Drago jih celo povabil in spodbudil, da bi to naredili, saj meni, da jim on tega, kar prejmejo pri zakramentih, nikakor ne more dati,« pravi župnik frančiškanske cerkve, pater Pavle Jakop, ki jih je pripravljal na prejem zakramentov. »V celoti so sprejemali nauk evangelija in se z vero tudi konkretno odzvali z dobrimi deli: pomoči ljudem v stiski, kar vem, da tudi sedaj počnejo,« pravi. Nekaj jih je tudi poročil in jim krstil otroke. Novembra 2013 je Barušiću podelil posebno priznanje »za plemenito delo in usmerjanje ljudi h Kristusu«.

Zakramente je članom Zdrave atmosfere podelil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Sedanja finančna ministrica je krst, birmo in obhajilo prejela v ljubljanski stolnici za veliko noč 2014. »Slovesnost vigilije in podelitve zakramentov je bila zelo lepa in prijetna,« se spominja Jamnik.

Z začetkom letošnjega leta Zdrave atmosfere pri frančiškanih ni več. »Na njihovi spletni strani so nekatere stvari in pisanje, ki so s stališča našega katoliškega nauka sporni,« je pater Mušič konec lanskega leta povedal novinarju Slovenskih novic Tomici Šuljiću. »Morali bodo izprašati svoja načela, vodila, molitve in odnos do Boga. Ko bodo to uredili tudi z gospodom nadškofom – tja sem jih napotil –, se bomo lahko pogovarjali za naprej, če se bodo v prihodnosti še lahko kdaj vrnili.« Predstavnik zagrebške nadškofije Zvonko Franc je bil po ogledu spletne strani društva še ostrejši. »To ni new age religija, to je brez zveze. To je krivoverstvo.«

Poleg stisk si člani »atmosferčki« delijo tudi izkušnjo presenečenja ob prvem stiku z Barušićem in olajšanje, ki so jim ga prinesli njegovi objemi. »Vsi potrebujejo objemčke in poljubčke.«

Šuljić je o Zdravi atmosferi začel pisati, ker se je nanj obrnil mož ene od članic. »Poročena sva devet let, še prej sva bila skupaj sedem let. Dokler ni bilo tega, smo normalno živeli,« je trdil mož o ženi, s katero ima dva otroka.

Žena je pojasnjevala, da je v Barušiću spoznala človeka, ki mu je »močno mar za vsako dušo, za vsakega človeka tega sveta«. Od njega je dobila, kar je pogrešala pri možu, ko je po porodu čutila žalost, tesnobo in praznino. »Ko bi si najbolj želela moževe topline, ljubezni, dotika, je on na očetovskem dopustu počel vse drugo – delal pri gasilskem domu, drvaril v gozdu, adaptiral hodnik v hiši … – kot to, da bi skrbel za nas kot družino.« Po moževih pripovedovanjih je žena večino prostega časa preživela na srečanjih, delavnicah in izletih, ki jih je organiziralo društvo, in je domov pogosto prihajala po polnoči. Potem ko si je šel sam ogledat eno srečanje, je povedal, da je »Dragutin Barušić za njih prerok in oni klečijo pred njim; hoteli so, da tudi jaz pokleknem, pa nisem hotel. Prepričevali so me, da pristopim, zganjali so eksorcizem, to je noro.« Šuljić je v enem od člankov društvo opisal kot »sekto, katere člani gojijo kult osebnosti Zagrebčana Dragutina Barušića, ki ga na srečanjih razglašajo za učitelja, mojstra, pastirja, preroka, svetnika in angela«. Jadranka Oblak ga je prijavila na novinarsko častno razsodišče, vendar so tam razsodili, da ni kršil novinarskega kodeksa.

Žrtev prostozidarjev

Barušić je v ponedeljek dejal, da bo na večerno srečanje prišel tudi škof Jamnik, vendar ga ni bilo. Vabijo ga že dolgo. »Žal se srečanja doslej še nisem mogel udeležiti,« pravi.

Kljub temu je Jamnik po številnih pogovorih z Barušićem, člani društva in duhovniki, ki jih poznajo, prepričan, da pri Zdravi atmosferi ne gre za »nikakršno duhovno, finančno ali kakršnokoli drugo manipulacijo«. To je v e-pismu napisal z velikimi tiskanimi črkami in še dodatno razložil, da ni zaznal »nič podobnega ‘kultu’, okultizmu ali new ageu, ‘koktejl religioznosti ali ‘duhovni deviaciji’«. Po njegovem gre za druženje, pogovor in medsebojno pomoč, torej za tisto, »kar človek primarno potrebuje v družbi vedno večje osamljenosti«.

Pater Pavle Jakop se je nekoč udeležil srečanja Zdrave atmosfere in tudi on ni opazil nič, kar bi se razlikovalo od njegovega razuma in vere. »So pa na ‘učitelja’ zelo navezani, med seboj dobro povezani, si med seboj pomagajo in sodelujejo. To jim pomaga v njihovem vsakdanjem življenju, kar se mi zdi dobro še zlasti za tiste, ki imajo kakšne težave ali se znajdejo v osamljenosti!« Jamnik trdi, da ima informacije, zaradi katerih je prepričan, da je kritično pisanje o Zdravi atmosferi »v veliki meri sad ‘določenih osebnih maščevanj’ in so zato popolnoma neprofesionalna, neetična in huda manipulacija«.

Tudi Barušić je prepričan, da je žrtev zarote. Med pogovorom pri Jadranki Oblak je omenjal »ameriški katoliški homo lobi«, prostozidarje in iluminate, skupine, ki naj bi jih družilo zaničevanje Kristusa in ki naj bi obvladovale svet. Med drugim naj bi povzročile žled, ki je pozimi 2014 v Sloveniji lomil drevje. »V prejšnjih nočeh so letela čudna letala,« je pojasnil Barušić. Zarotniki naj bi komunicirali tudi prek čipov, ki naj bi bili v obeliskih po vsem svetu.

Barušič rad govori tudi o svojih naukih, ki jih je pogosto še težje razumeti kot njegove teorije zarote. »Ljudi učim, da jim ni treba pokazati revolta, ampak jim je dovolj dobro biti volt,« je na primer dejal.

Slovenščine še ne obvlada, a se vseeno trudi. Z Jadranko Oblak sva mu pogosto pomagala s kakšno besedo in za to se je vedno zahvalil: »Hvala ti, zlato.« Njegovo pripovedovanje je polno prispodob. Rekel je na primer, da mora biti človek pripravljen na vse, kot je mornar vedno pripravljen na vihar, da mora biti vedno hvaležen, kot je kmet hvaležen za vsako seme, ki zraste v krompir. »Upam, da sem naslikal slikico,« je povedal po vsaki taki ponazoritvi.

Iz njegovih odgovorov na biografska vprašanja ni mogoče sklepati veliko več kot to, da je prepričan o svojem mojstrstvu. Pripravljen je povedati, da se je rodil v zelo revni katoliški družini na Hrvaškem in da je bil že od malih nog znan kot nekdo, ki nikoli ne kritizira, ampak dobro svetuje. Najraje od vseh naj bi ga imel Ivica Račan, zadnji predsednik hrvaške komunistične partije, prvi predsednik prenovljenih socialdemokratov in predsednik hrvaške vlade, vendar se mu Barušić konec 80. ni pustil prepričati, naj postane predsednik zveze hrvaške socialistične mladine. Ni jasno, ali se je visoki funkciji odrekel zato, ker ga je imel rad tudi takratni hrvaški nadškof Franjo Kuharić, ali zato, ker je »kot vizionar videl, da tisti socializem ne pelje v komunizem«. Račana in Kuharića ni mogoče vprašati, ker sta oba pokojna.

V času vojne naj bi bil Barušić »tihi lider hrvaške vojske« oziroma vojaški »parapsiholog« in naj bi s svoji nasveti pomagal končati agresijo. Hrvaška spletna mesta pri tem niso v pomoč, saj o njem ne povedo nič.

V katere šole je hodil in katere službe je opravljal, noče navesti, saj naj bi s tem delal krivico vsem drugim poklicem. »Po izobrazbi sem prijatelj. Moje delo je, da sem ljudem najboljši prijatelj,« pravi. Mnogim hrvaškim poslovnežem in politikom naj bi pomagal zgraditi kariero, vendar ti »nimajo jajčnikov in jajc, da bi se mi javno zahvalili«.

Pred nekaj leti je videl, kako narobe je, če se vesti o njem širijo le od ust do ust. »Ena gospa mi je rekla, da je moje znanje preveč kakovostno za to,« pravi. V nekem bloku v Zagrebu je ustanovil društvu Zdrava atmosfera in leta 2011 v Celju podružnico, ki jo vodi Anica Berginc. V Zagrebu ima srečanja ob sredah, v Celju pa ob petkih.

Barušić pravi, da ima njegovo društvo tri tisoč članov. Slovenska podružnica ima približno 1600 evrov prihodkov na leto. Če vsi člani plačujejo članarino, ki znaša 50 evrov na leto, jih ni dosti več kot trideset.

Finančni tokovi

Pomisleke o tem, ali je lahko finančna ministrica članica njegovega društva, Barušić razume kot znak zaostalosti. »Vsak politik na Zahodu ima svojega svetovalca. Mateja Vraničar je napredna in ga ima, ampak to je v slovenski mentaliteti videno kot minus,« pravi.

Na drugi strani finančna ministrica in predsednik vlade dr. Miro Cerar vse od razkritja Financ nista povedala nič drugega kot to, da je Zdrava atmosfera zasebna stvar Mateje Vraničar Erman, ki na njeno službo nima vpliva. Zdrava atmosfera ima sicer na svoji spletni strani že nekaj časa navedena »darila slovenskim ministrstvom v imenu rasti prijateljstva in razvoja plemenitosti« in mnogi mediji so objavili, da je društvo finančnemu ministrstvu podarilo modrost: »Finančni tokovi so kot vodni tokovi, in če pretok preneha, vse stoji.« Mateja Vraničar Erman je s skoraj identičnim stavkom pojasnjevala, zakaj je treba reševati banke. »Da bomo čez nekaj let lahko živeli bolje, je treba postaviti trdne temelje, ki so se nam zamajali, pravzaprav zrušili v preteklih letih. Ne glede na to, kako jezni smo na banke, je finančni sistem krvni obtok v gospodarstvu, in če tega ne stabiliziramo, nismo naredili veliko,« je dejala za Delo novembra 2013, ko je bila državna sekretarka na finančnem ministrstvu.

Drago Barušić veliko govori o krivičnosti sveta in v njegovih kritikah ne nastopajo vedno prostozidarji. V statutu njegovega društva piše, da »sodobna tehnologija omogoča večji dobiček tistim, ki si na račun ustrahovanih množic, nevednosti in siromaštva, nečlovečnosti in nasilja, kopičijo bogastvo, da bi v imenu kapitala, ki je postal ultimativni vladar sveta, zasužnjili celotno človeštvo«.

Vendar Zdrava atmosfera ne bi spreminjala sistema niti ne bi razkrivala prostozidarjev. Predlagajo samo to, da »človek postane človečen«. S trdim delom na sebi naj bi vsak posameznik postal odgovoren zase in za svet. »Moram ti omogočiti, da si kvaliteten, boljši, da tvoja kapaciteta ne stoji in da se ti razvija notranji kapital,« je svojo vlogo pri tem opisal Barušić.

O Bogu ne govori veliko. Za »atmosferčke« je kot cvet, ki nič ne dela, je pa lep in ga lahko občudujemo. Molijo zato, da bi prepoznavali svojo bit, odpirali srce in odkrivali dušo. »Le tako smo lahko uspešni in srečni,« piše na njihovi spletni strani.