Muriel Barbery / Ogromno ljudi je rojenih v napačna okolja

Pisateljica Muriel Barbery nad intervjuji in sploh vsem, kar spremlja objavo knjige, tudi nad javnimi nastopi, nominacijami za nagrade in fotografiranjem, ni preveč navdušena. Pisanje razume kot intimno dejanje, kot ubesedovanje pokrajine notranjega sveta, in pri tem celo nima nikakršne nuje napisanega deliti s svetom. Podobno kakor Rene in Paloma iz njenega slovitega romana Eleganca ježa (Mladinska knjiga, 2010) lepoto ščiti in varuje pred zunanjim svetom. Je nekoliko sramežljiva in zadržana – zelo pazljivo izbira redke besede, ki jih izgovarja v nežnem tonu. Zato sem vedela, da obstaja samo en način, kako prebiti zid razdalje in vstopiti v pogovor. »Kako je z vašimi mački?« rečem, ko se od hotela Slon, kjer sva se sestali, odpraviva po Čopovi. »Menda imate dva,« dodam. »Ne, ne, zdaj imam štiri,« veselo odvrne. »Dva starejša in dva šestmesečna,« reče in že hiti v telefonu iskati njihove fotografije. Na zaslonu zagledam siva puhasta bitja, vsakič ujeta v perfektni dnevni svetlobi in pod natančno odmerjenim kotom, ki jih prikazuje v vsej gracioznosti. Muriel Barbery je poosebljeno zasledovanje lepote, pomislim.

Intervju si preberite tu