Yasmina Reza z novo igro na odru MGL

V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo 16. oktobra ob 20.00 premierno uprizorili komedijo Bella Figura, sodobne francoske avtorice Yasmine Reza v režiji Mateje Kokol. Avtorica je zaslovela predvsem s svojimi satiričnimi igrami, kjer nastopajo predstavniki današnjega zgornjega srednjega razreda. Bella Figura je bila krstno uprizorjena lansko pomlad v Berlinu v režiji Thomasa Ostermeierja.

Bella Figura se odvija nekega večera, ki se začne z usodno napako. Boris je uspešen poslovnež, ki želi uživati v romantičnem večeru s svojo ljubico Andreo, ki je mati samohranilka in pomočnica v lekarni. Boris slučajno omeni, da je restavracijo, v kateri nameravata večerjati, priporočila njegova žena in ta nepremišljena izjava ima skorajda katastrofalne posledice. Andrea noče izstopiti iz avta. Med parkiranjem pred restavracijo Boris trči ob starejšo gospo. Kmalu se Borisu in Andrei pridruži še en par, Eric in Françoise, najboljša prijateljica Borisove žene … Ko Andrea predlaga skupno večerjo, Boris v šoku zaradi dogodkov ni sposoben zavrniti tega nevarnega predloga in polomija se nadaljuje. Napetost med njim in Andreo raste in kmalu je vsem za mizo jasna prava narava njunega odnosa. Poleg tega se izkaže, da je Borisovo podjetje na robu bankrota...

"Ljudje, ki se srečajo v nobel restavraciji, so navidez uspešni, vendar se iz replike v repliko razkriva in stopnjuje njihova brezperspektivnost. Zato so pasivno – ali pa odkrito – agresivni. So v paniki in tesnobni, raje bi bili nekje drugje, ali pa tam, kjer so, samo s kom drugim, zato goltajo tablete; Andrea itak, ker ve, kaj jemati, in jo to dvigne, Yvonne ima svoj tabletni koktejl, s katerim prebije dan; Boris najprej odkloni, da bi vzel sedamyl, to sranje, da bi bil potreben tablete sreče, vendar na koncu klone in Andrea začne zbranim v nekem trenutku deliti tablete kot hostije; sicer brez spovedi, kesanja in odpuščanja, vendar za kratkoročno umiritev krize. Ki pa ni več priložnost za preobrat, temveč je permanentna. Torej ne kriza, temveč stanje stvari, končno stanje. Reza nam prikaže izsek družbe, v kateri so vsi nezadovoljni. Če ne štejemo Yvonne, so vsi v krizi srednjih let ali tik pred njo, vsi se zavedajo, da jih življenje ne izpolnjuje, zato so njihove replike najprej zadeto neprimerne in očitajoče, morda zaradi pristajanja na etiketo tudi stišane, potem pa zadeto neposredne; svojega nezadovoljstva, razen kratkoročno in farmakološko, ne morejo prikrivati. S tem, kar se je zgodilo, bodo morali živeti naprej," je v gledališkem listu zapisal Matej Bogataj.

Po besedah režiserke "uprizoritev s svojo tragikomičnostjo odraža svet, ki nas sili v obrambne mehanizme, ki nam služijo, da stvari in podobe prirejamo, upodabljamo in vzpostavljamo v njihovi "najlepši" podobi. Razkriva dejanja in situacije, ki nas silijo k delanju vtisa na druge in nase. Razkriva, kako nas hiperprodukcija vsega sili v tiste majhne in malo večje laži, da lahko preživimo v družbi z drugimi in s samim sabo. Razkriva maske, ki prikrivajo ranljivost in grozoto duše, ki je morda ne prenesemo. Uprizoritev ne poda odgovorov. Uprizoritev ne poda vprašanj. Uprizoritev morda ne poda stališča. Uprizoritev tako kot njen naslov poda ogledalo figure – figure, ki odraža stanje skritih obrazov, skritih čustev, skritih občutij in zakriva jasno in neposredno misel, obenem pa vzpostavlja zahrbtnost našega časa, ki s svojo lepoto ubija moč šibke podobe iskrenosti."

Yasmina Reza (1957) je študirala sociologijo in teatrologijo, pri Lecoqu pa se je izšolala za igralko. Svojo kariero je začela kot igralka, nastopala je v različnih gledaliških skupinah in s samostojnimi projekti. Kasneje se je uveljavila s pisanjem scenarijev za film in televizijo (Do noči, Jim Mode ne more pomagati, Se vidiva jutri) in kot avtorica priredb proze za gledališče (Kafka Preobrazba). Napisala je več iger, za svoje ustvarjanje pa je prejela številne nagrade, med njimi trikrat nagrado Moliere za najboljšo igro. Mednarodno slavo ji je prinesla igra Art (1994), ki je v istem letu doživela svojo praizvedbo v Parizu.

V predstavi nastopajo: Iva Krajnc Bagola, Robert Korošec k. g., Ajda Smrekar, Lotos Vincenc Šparovec in Jette Ostan Vejrup. Prevajalka: Suzana Koncut, dramaturginja: Alenka Klabus Vesel, scenografka: Karin Rožman, kostumografka: Iris Kovačič, avtor glasbe in svetovalec za gib: sz3, lektorica: Barbara Rogelj, oblikovalec svetlobe: Aljoša Vizlar.